Matija Goljar je ustanovitelj Ustvarjalnika, podjetniškega inkubatorja, ki mladim pomaga uresničiti njihove prve podjetniške projekte. Pravi, da je bolj pedagog kot podjetnik, najbolje se počuti v predavalnici. Njegovo življenje žene radovednost, hitro pa se tudi naveliča stvari, zato se vedno trudi delati nekaj novega. Zato je pred leti sprejel povabilo, da bi osnovnošolcem predaval o podjetništvu. Pri tem je ugotovil, da v šolah manjka priložnosti za prakso in tako se je začela zgodba Ustvarjalnika, ki mu pravi tudi podjetniški peskovnik. Z Matijo Goljarjem smo se pogovarjali o priložnostih za podjetne mlade v Sloveniji.

Matija Goljar, ustanovitelj Ustvarjalnika, podjetniškega »peskovnika« za mlade, ki se želijo preizkusiti kot podjetniki

Ustvarjalnik je mladinski podjetniški inkubator, ki mladim pomaga uresničiti njihove prve podjetniške projekte. Njegova zgodba se je začela, ko so Matijo Goljarja na njegovi matični osnovni šoli povabili, da bi učencem predaval o podjetništvu. Skupini otrok pod njegovim mentorstvom je v enem letu uspelo uresničiti svojo poslovno idejo, dober glas se je razširil med šolami in naslednje leto je bilo vabil za predavanja še več. Teh je bilo počasi preveč, da bi sam zmogel vse, zato je nastal Ustvarjalnik. Program, ki so ga razvili v svojih podjetniških krožkih, se bo kmalu izvajal na treh celinah. »Mi smo dopolnilo šolskega sistema. Dobro teoretično znanje pretvorimo v praktično in iz tega nastanejo prvi projekti,« delovanje Ustvarjalnika opiše sogovornik, ki pravi, da mladi k njim največkrat pridejo z visokoletečimi idejami:

»Nikoli se ne začne z nečim velikim, ampak z majhnim. Mladi imajo resda velike ideje, a jih potem skupaj zmanjšamo. Vloga Ustvarjalnika je visokoleteče ideje pretvoriti v nekaj majhnega, oprijemljivega. Potem mladim rečemo, naj začnejo takoj. Vsega preostalega se bodo naučili sproti. Ni učbenika, v katerem bi pisalo, kako boš nekaj novega ustvaril, ampak moraš ta učbenik napisati sam.«

V nekaj letih se je Ustvarjalnikovih vsebin v Sloveniji udeležilo približno štiri tisoč mladih, nekateri so postali uspešni podjetniki, nekateri so dobili štipendije za študij v tujini, kdo od njih je našel tudi svojo sanjsko službo. »Idej v Sloveniji nikoli ni manjkalo,« pove Goljar in doda, da pa so te ideje le redki pripravljeni izpeljati. »Ko se lotiš izpeljave, trčiš ob ogromno stvari, ki ti jih starši ne povedo, ki te jih v šoli ne naučijo. Glavni problem, ki ga ima mlada generacija, pa je vztrajati.«

Sposobnosti, da ne obupaš pri prvi prepreki, pa je treba mlado generacijo še naučiti.

Pot do uspeha je kot vrtiljak,« pove sogovornik. Opaža, da je vse več idej z družbenim učinkom: »Mislim, da nobena generacija pred to ni bila toliko družbeno odgovorna. Je pa preskok med tem idealizmom in da nekaj dejansko naredijo, težaven.«

Dodaja še, da imajo slovenski podjetniki veliko težav, ker so nekatere stvari v zakonodaji zapisane neživljenjsko ali ker na svoji poti trčijo v neke egoizme, vzorce razmišljanja, ki so skregani s sodobnim hitrim svetom: »To sta glavna razloga, da se marsikdo odloči in podjetje odpre v tujini.«