Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zanimiv gost in aktualen teme so stalnica osrednjega Intervjuja na Prvem. Vsako sredo ob 10.10.
Predsednica Notarske zbornice Sonja Kralj
Potem ko smo na Slovenskem imeli notarje že v času Avstro-Ogrske in v stari Jugoslaviji, jih je nova oblast pred koncem vojne ukinila, v samostojni Sloveniji pa smo jih spet uvedli leta 1995. Danes si brez notarjev ne moremo predstavljati pravnega sistema, njihova temeljna naloga je namreč sestavljanje javnih listin, kot so notarski zapisi, zapisniki in potrdila, na zahtevo strank pa tudi sestavljanje vseh vrst pogodb za zasebnike, gospodarske družbe in podjetnike. Notarji so nepristranska vez med državo in posameznikom.
V preteklih skoraj dveh desetletjih in pol se je notariat že dodobra uveljavil, je pa notarski poklic preživel tudi nekaj odmevnih afer. V kodeksu je zapisano, da lahko notarsko funkcijo opravljajo ljudje z visoko moralno avtoriteto. Ker pa imamo z vrednotami lahko tudi težave, je minister za pravosodje nekaj notarjev že razrešil.
To pomlad so notarji dobili nekatere nove pristojnosti, ki zadevajo dokončno uveljavitev družinskega zakonika, npr. glede razvez in ženitnih pogodb, od lani za njih veljajo novosti, ki zadevajo novo okoljsko in gradbeno zakonodajo, prizadevajo si tudi, da bi dobili nove pristojnosti na področju dedovanja, s čimer bi delno razbremenili sodišča. O vsem tem so pred dnevi govorili tudi na srečanju Notarske zbornice v Portorožu. Je notarski poklic lahko ustvarjalen, je izziv za pravnike? Tudi o tem v pogovoru s Sonjo Kralj, predsednico Notarske zbornice, ki jo je pred mikrofon povabila Tjaša Škamperle.
Zanimiv gost in aktualen teme so stalnica osrednjega Intervjuja na Prvem. Vsako sredo ob 10.10.
Predsednica Notarske zbornice Sonja Kralj
Potem ko smo na Slovenskem imeli notarje že v času Avstro-Ogrske in v stari Jugoslaviji, jih je nova oblast pred koncem vojne ukinila, v samostojni Sloveniji pa smo jih spet uvedli leta 1995. Danes si brez notarjev ne moremo predstavljati pravnega sistema, njihova temeljna naloga je namreč sestavljanje javnih listin, kot so notarski zapisi, zapisniki in potrdila, na zahtevo strank pa tudi sestavljanje vseh vrst pogodb za zasebnike, gospodarske družbe in podjetnike. Notarji so nepristranska vez med državo in posameznikom.
V preteklih skoraj dveh desetletjih in pol se je notariat že dodobra uveljavil, je pa notarski poklic preživel tudi nekaj odmevnih afer. V kodeksu je zapisano, da lahko notarsko funkcijo opravljajo ljudje z visoko moralno avtoriteto. Ker pa imamo z vrednotami lahko tudi težave, je minister za pravosodje nekaj notarjev že razrešil.
To pomlad so notarji dobili nekatere nove pristojnosti, ki zadevajo dokončno uveljavitev družinskega zakonika, npr. glede razvez in ženitnih pogodb, od lani za njih veljajo novosti, ki zadevajo novo okoljsko in gradbeno zakonodajo, prizadevajo si tudi, da bi dobili nove pristojnosti na področju dedovanja, s čimer bi delno razbremenili sodišča. O vsem tem so pred dnevi govorili tudi na srečanju Notarske zbornice v Portorožu. Je notarski poklic lahko ustvarjalen, je izziv za pravnike? Tudi o tem v pogovoru s Sonjo Kralj, predsednico Notarske zbornice, ki jo je pred mikrofon povabila Tjaša Škamperle.
Neveljaven email naslov