Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gorsko reševanje je način življenja, Gorska reševalna zveza Slovenije pa nepogrešljiva prostovoljna organizacija, ki povezuje sedemnajst društev in postaj. Zahtevna gorska in druga reševanja s srečnim koncem so največja spodbuda za izurjene, telesno in duševno dobro pripravljene ekipe. O predanem delu in položaju gorskih reševalcev se bomo pogovarjali z Janezom Rozmanom, predsednikom Gorske reševalne zveze Slovenije, ki se je gorskim reševalcem pridružil zaradi osebne nesreče v gorah.
Uspešno gorsko reševanje je plod moštvenega dela
Gorsko reševanje je način življenja, Gorska reševalna zveza Slovenije pa nepogrešljiva prostovoljna organizacija, ki povezuje sedemnajst društev in postaj. Zahtevna gorska in druga reševanja s srečnim koncem so največja spodbuda za izurjene, telesno in duševno dobro pripravljene ekipe. O predanem delu in položaju gorskih reševalcev smo se pogovarjali z Janezom Rozmanom, predsednikom Gorske reševalne zveze Slovenije, ki se je gorskim reševalcem pridružil zaradi osebne nesreče v gorah.
»Vsaka pomoč helikopterja pri gorskem reševanju je dragocena. Še ta mesec je na brniškem letališču dežurna posadka helikopterja, v kateri so tudi gorski reševalec letalec, policist in zdravnik. Približno polovico vsega reševalnega dela opravi helikopter, v številnih primerih pa pomagajo tudi reševalci s klasičnim gorskim reševanjem. Učinkovitost lahko pogojujejo vremenske razmere, sočasnost posredovanj, prednost imajo nujni primeri.«
Rozman opaža, da slovenske gore obiskujejo planinci, ki so se izobraževali v planinskih društvih, in turisti. Razlika je očitna. Pri planincih in gornikih opazijo znanje, pripravljenost, odgovornost. »Pri turistih pa je vse bolj površno.«
Gorski reševalci se srečujejo tudi s problemi, denimo, s prostori v Kamniku in Tržiču. Z nekaterimi delodajalci v primeru reševalnih akcij gorski reševalci dobro sodelujejo, z drugimi imajo probleme. Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi predvideva povračilo stroškov odsotnosti z dela in povračilo stroškov posredovanja. Želijo si, da se zadeve sistemsko uredijo.
»Gorski reševalci smo se za prostovoljno odločili sami, vsak nesrečen primer ti leži na duši, pusti sledi, se ga spominjaš. Po posredovanjih s pogovorom, z zaupanjem reševalci skušamo prebroditi stiske ob spoznanju, da ponesrečenemu nisi mogel več pomagati. Po posredovanjih se sprašujemo, ali smo naredili vse, včasih moramo tudi drug drugemu dati korajžo za nadaljnje delo. Gorski reševalci imamo tudi možnost psihološke pomoči.«
Dodaja, da je podpora družine nujna. »Ko pozivnik zazvoni, enostavno odidemo.« Brez te podpore bi njihovo delo zvodenelo. Potrebno je odrekanje, razumevanje, prilagajanje. »Naše družine, partnerji in ostali najbližji so B enota gorskih reševalcev.«
So danes še časi za prostovoljstvo?
»Moj odgovor je pritrdilen, so pa tudi izjeme. Živimo v pridobitniški družbi. Osebno pa me najbolj moti, da nekateri to prostovoljstvo izkoriščajo sebi v prid za lastno promocijo. Uspešno gorsko reševanje je plod moštvenega dela, dobro usposobljenih posameznikov Mislim, da mora to prostovoljstvo ostati v takšnih okvirih.«
Gorsko reševanje je način življenja, Gorska reševalna zveza Slovenije pa nepogrešljiva prostovoljna organizacija, ki povezuje sedemnajst društev in postaj. Zahtevna gorska in druga reševanja s srečnim koncem so največja spodbuda za izurjene, telesno in duševno dobro pripravljene ekipe. O predanem delu in položaju gorskih reševalcev se bomo pogovarjali z Janezom Rozmanom, predsednikom Gorske reševalne zveze Slovenije, ki se je gorskim reševalcem pridružil zaradi osebne nesreče v gorah.
Uspešno gorsko reševanje je plod moštvenega dela
Gorsko reševanje je način življenja, Gorska reševalna zveza Slovenije pa nepogrešljiva prostovoljna organizacija, ki povezuje sedemnajst društev in postaj. Zahtevna gorska in druga reševanja s srečnim koncem so največja spodbuda za izurjene, telesno in duševno dobro pripravljene ekipe. O predanem delu in položaju gorskih reševalcev smo se pogovarjali z Janezom Rozmanom, predsednikom Gorske reševalne zveze Slovenije, ki se je gorskim reševalcem pridružil zaradi osebne nesreče v gorah.
»Vsaka pomoč helikopterja pri gorskem reševanju je dragocena. Še ta mesec je na brniškem letališču dežurna posadka helikopterja, v kateri so tudi gorski reševalec letalec, policist in zdravnik. Približno polovico vsega reševalnega dela opravi helikopter, v številnih primerih pa pomagajo tudi reševalci s klasičnim gorskim reševanjem. Učinkovitost lahko pogojujejo vremenske razmere, sočasnost posredovanj, prednost imajo nujni primeri.«
Rozman opaža, da slovenske gore obiskujejo planinci, ki so se izobraževali v planinskih društvih, in turisti. Razlika je očitna. Pri planincih in gornikih opazijo znanje, pripravljenost, odgovornost. »Pri turistih pa je vse bolj površno.«
Gorski reševalci se srečujejo tudi s problemi, denimo, s prostori v Kamniku in Tržiču. Z nekaterimi delodajalci v primeru reševalnih akcij gorski reševalci dobro sodelujejo, z drugimi imajo probleme. Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi predvideva povračilo stroškov odsotnosti z dela in povračilo stroškov posredovanja. Želijo si, da se zadeve sistemsko uredijo.
»Gorski reševalci smo se za prostovoljno odločili sami, vsak nesrečen primer ti leži na duši, pusti sledi, se ga spominjaš. Po posredovanjih s pogovorom, z zaupanjem reševalci skušamo prebroditi stiske ob spoznanju, da ponesrečenemu nisi mogel več pomagati. Po posredovanjih se sprašujemo, ali smo naredili vse, včasih moramo tudi drug drugemu dati korajžo za nadaljnje delo. Gorski reševalci imamo tudi možnost psihološke pomoči.«
Dodaja, da je podpora družine nujna. »Ko pozivnik zazvoni, enostavno odidemo.« Brez te podpore bi njihovo delo zvodenelo. Potrebno je odrekanje, razumevanje, prilagajanje. »Naše družine, partnerji in ostali najbližji so B enota gorskih reševalcev.«
So danes še časi za prostovoljstvo?
»Moj odgovor je pritrdilen, so pa tudi izjeme. Živimo v pridobitniški družbi. Osebno pa me najbolj moti, da nekateri to prostovoljstvo izkoriščajo sebi v prid za lastno promocijo. Uspešno gorsko reševanje je plod moštvenega dela, dobro usposobljenih posameznikov Mislim, da mora to prostovoljstvo ostati v takšnih okvirih.«
Aleš Špetič je glasnik digitalnih tehnologij. Zavzema se za večjo vključenost vseh v digitalno informacijsko družbo, izboljšavo digitalnih storitev in tehnologij ter opozarja na digitalno nepismenost, ki je posledica sistemskih napak. Kaj bi pomenila izguba internetne nevtralnosti za uporabnike in za internetno ekonomijo? Kaj pomeni razveljavitev dogovora o varnem pristanu med Evropsko komisijo in Združenimi državami Amerike? Kaj je narobe s slovensko e-upravo? O aktualnih izzivih digitalnega sveta se bo z Alešem Špetičem v tokratni oddaji Intervju pogovarjala Urška Henigman.
Doktor Ian Tattersall je mednarodno uveljavljeni paleoantropolog, ki raziskuje človeške fosile. Britanec že več kot 40 let živi v New Yorku, svoje terensko delo je opravljal na Madagaskarju, Vietnamu, Surinamu, Jemnu in Mauritiusu. Je promotor paleontologije človeka, še zlasti ga zanima izvor človeške kognicije. Napisal je več kot 15 knjig, v slovenščino imamo prevedeno njegovo delo: Po sledi fosilov - Kaj si mislimo, da vemo o človeški evoluciji? Barbara Belehar Drnovšek ga bo med drugim vprašala, kako pomembno je nedavno fosilno odkritje v zibelki človeštva v Južni Afriki, kaj vemo o novi vrsti homo naledi in kakšno razvojno pot bo ubral homo sapiens? Foto: Flickr
Ivan Kreft je doktor agronomskih znanosti in genetik. Dolgo vrsto let je bil profesor na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, svojega znanja pa ni delil le slovenskim študentom, temveč tudi švedskim, kitajskim in japonskim. Vseskozi je pomembno vpet v mednarodni znanstveni svet, posebno tesno vez je stkal z vzhodom. Tam mu pravijo prof. Soba oziroma prof. Ajda, in to zato, ker je zajeten del svojega raziskovanja posvetil poljščini, ki je neločljiv del tudi slovenske identitete. Od leta je 2003 je redni član SAZU. Za svoje delo je dobil tudi priznanje ambasador znanosti. Akademika Ivana Krefta je pred mikrofon povabila Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Jure Čokl
Simfonični orkester RTV Slovenija je tik pred odprtjem jubilejne, to je 60. sezone. S svojim vztrajnim, dolgotrajnim delom pomeni veliko gibalo slovenskega glasbenega življenja. Zadnjih deset let je šef dirigent našega orkestra, po rodu Kitajec, sicer pa izjemen svetovljan, maestro En Shao. En Shao je velik glasbenik z ostrim sluhom in z izjemno občutljivostjo za izvajalski korpus ter vsakega posameznika, ki v tem velikem zvočnem telesu soustvarja glasbo. En Shao dirigira mnogim svetovno priznanim orkestrom. Kakšen je njegov odnos do glasbenikov našega simfoničnega orkestra? Kako se pripravlja na izvedbe obsežnih partitur, ki zahtevajo ne le glasbeno, temveč širše kontekstualno razumevanje, pa absolutno koncentracijo. Kako čuti slovensko glasbeno snovanje v svetu klasike? Kakšen je njegov način življenja? In ne nazadnje, kako zmore tak človek, ki živi v svetu in je domala dnevno na poti, ostati v harmoniji z naravo. Vse to bo v sredinem intervjuju, tik pred odprtjem nove koncertne sezone Kromatika, razkril šef dirigent Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, maestro En Shao. Pripravlja Simona Moličnik.
Evropska organizacija za jedrske raziskave, bolj znana kot Cern, je v zadnjih letih postala izjemno prepoznavna. V veliki meri seveda zaradi odkritja Higgsovega bozona, izmuzljivega osnovnega delca, zaradi katerega so v Ženevi pravzaprav zgradili najdražji pospeševalnik delcev v zgodovini. Velike zasluge za ugled, ki ga danes uživa Cern tako med laično kot strokovno javnostjo, pa ima tudi mož, ki ga je zadnjih šest let vodil. Rolf-Dieter Heuer je mesto generalnega direktorja zasedel na začetku leta 2009, ko so bile razmere tam vse prej kot lahke. Novi pospeševalnik se je pokvaril, gospodarska kriza pa je že začela ogrožati nadaljnje financiranje raziskav. / Toda nepoboljšljivi optimist, kot sedeminšestdesetletnega nemškega fizika opisujejo kolegi, je očitno našel pravi recept. Z Rolfom Dieterjem Heuerjem sta se ob njegovem obisku Slovenije v okviru 27. Mednarodne konference fizike visokih energij pogovarjali Maja Ratej in Nina Slaček. Foto: Cern
Duhovnik Jože Plut je nekdanji specialec jugoslovanske ljudske armade, sodeloval je v vojni za Slovenijo, potem pa 16 let postavljal in vodil vojaški vikariat v slovenski vojski. Nedavno se je poslovil od tega položaja ter od vojske. Z njim smo se pogovarjali o osebnih in družbenih izzivih vojaškega duhovništva. Poklicali pa smo tudi našega sodelavca Saša Hribarja; opisal je sodelovanje z duhovnikom Plutom v vojni za Slovenijo. Pogovor je pripravil Aleksander Čobec.
Da našemu telesu občasno dobro dene razstrupljanje, je znano. Da moramo naš krvni obtok kdaj spodbuditi in da je koži koristen piling, tudi. Vse to na zelo preprost način dosežete suhim ščetkanjem, ki lahko postane vaš tedenski ritual. Sogovornik: Brane Klopčič, urednik spletnega portala Aromaterapija.si. Pripravlja: Andreja Čokl.
Na vrhuncu vročega poletja in počitniških migracij v sredinem Intervjuju ugotavljamo, ali je Slovenija prepoznavna turistična destinacija? Mar res slovenski turizem tržimo tako kot pred 40- timi leti? Bogdan Lipovšek manager, hotelir in izvrsten poznavalec turizma, ki je skoraj četrt stoletja vodil Grand hotel Union, se nato uprl tajkunskemu izčrpavanju podjetja, padel v nemilost lastnikov in bil naposled odpoklican z mesta direktorja. Kaj meni o slabi banki, ki je in spet ni največji hotelir na slovenskem? Bogdan Lipovšek, ki opozarja, da se pri nas ljudi vzgaja v grozljivem egoizmu, bo gost intervjuja po deseti na Prvem.
»Evropa je danes na usodnem križpotju, ko ne potrebuje le nove vizije, temveč tudi recept, kako jo praktično udejanjiti. », pravi doktor sociologije in politologije Rudi Rizman.
V intervjuju glasbena urednica Alja Kramar gosti pisateljico, pesnico in tekstopisko Elzo Budau. Prav njej je namreč letos posvečen gala koncert Poletna noč, ki bo v ponedeljek, 29. junija, v ljubljanskih Križankah. Elza Budau je izdala dva romana, Diagram neke ljubezni in Ljubezen v f-molu in je avtorica številnih besedil za popevke: Poletna noč, Pegasto dekle, Na pragu let, Brez besed, Samo nasmeh je bolj grenak – to je samo krajši izbor iz zakladnice verjetno več sto besedil, ki jih je napisala. Je tudi pesnica, bila pa je tudi sodelavka Dokumentarno-feljtonske redakcije na Radiu Slovenija. Predvsem pa je Elza Budau izredno čustvena, dinamična, topla ter polna življenja in znanja.
"Veleposlanica Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske Sophie Honey je pred tremi meseci začela svoje delo v Sloveniji. Ob praznovanju uradnega rojstnega dneva kraljice Elizabete II, je spregovorila o svojih prvih vtisih tukaj, o dvostranskih odnosih obeh držav, te ocenjuje kot zelo dobre, in o predlogih premierja Davida Camerona o reformah Evropske unije." Po deseti jo bo na PRVEM gostil Tomaž Gerden.
Po poklicu biolog in po srcu fotograf. Že kot študent je sodeloval in razstavljal v Foto grupi ŠOLT, a prelomnica na njegovi poklicni poti je bila prva pot v Indijo in objava fotografij v prestižni švicarski reviji. Od takrat naprej je prepotoval praktično ves svet in objavljal reportaže v najbolj znanih revijah - National Geographic Magazin, Time, Figaro Magazine, GEO, Paris Match, Cosmopolitan, Stern in številnih drugih. Pred kratkim se je vrnil iz Etiopije, kjer je portretiral zanimiva plemena, na Ljubljanskem gradu pa je s kolegi postavil na ogled razstavo PODVODNI SVET skozi oči fotografov NGS. Odlični slovenski fotograf, popotnik, novinar, potapljač, jamar, profesor in urednik fotografije pri National Geographic Slovenija, Arne Hodalič bo gost sredinega Intervjuja na Prvem. Z njim se bo pogovarjal Robert Bogataj.
Komaj 23-letnega kolesarja Jana Polanca, med poklicnimi kolesarji je šele drugo sezono, so v ekipo za letošnjo dirko po Italiji uvrstili šele tik pred startom. A svoji ekipi se je zahvalil na najboljši možni način - z zmago v peti etapi znamenitega Gira. Vztrajen kot je, že kot otrok je namreč vedel, da bo nekoč poklicni kolesar, z lahkoto premaguje najbolj zahtevne vzpone. Član poklicne kolesarske ekipe Lampre - Merida, Jan Polanc bo gost sredinega Intervjuja na Prvem. Z njim se bo pogovarjal Robert Bogataj.
Neveljaven email naslov