Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Tea Jarc

08.01.2020

Vodstvo mladih evropskih sindikalistk in sindikalistov je pretekli mesec zasedla Tea Jarc. Na področje mladinskega dela, aktivizma in participacije mladih je vstopila prek taborništva, nadaljevala kot predsednica Mladinskega sveta Slovenije, zdaj je predsednica sindikata Mladi plus. Srčno se zavzema za šibkejše v družbi, bojuje se za človekove pravice ter glasno opozarja na krivice. Ne da samo govori o aktivizmu, ga tudi živi. Obiskala je begunska taborišča Zahodne Sahare, v Palestini je delala kot prostovoljka. Pozitivne energije in vere v to, da je drugačna in bolj pravična družbena ureditev mogoča, ji ne zmanjka.

Sindikalista, aktivistka, borka za človekove pravice, feministka

Vodstvo mladih evropskih sindikalistk in sindikalistov je pretekli mesec zasedla Tea Jarc. Na področje mladinskega dela, aktivizma in participacije mladih je vstopila prek taborništva, nadaljevala kot predsednica Mladinskega sveta Slovenije, zdaj je predsednica sindikata Mladi Plus. Pri svojem delu opaža, da mladi sploh ne vedo kaj so sindikati. Velikokrat menijo, da gre za neke preživele strukture, ki so bile pomembne v času njihovih babic in dedkov ali pa staršev in da dandanes te strukture ne odgovarjajo njihovim potrebam in željam.

»Ampak kar mi poskušamo je med mladimi obuditi zavedanje zakaj so sindikati pomembni in zakaj so danes pomembni celo bolj kot v preteklosti.«

Razlike med mladimi znotraj Evropske Unije so res velike. Jug Evrope je zaznamovan z visoko brezposelnostjo mladih, medtem ko to ni problem v skandinavskih državah. V Skandinaviji je dialog med socialnimi partnerji izjemno močen, članstvo v sindikatu pa visoko (v sindikat je včlanjenih med 80 in 90 % delavcev). Na drugi strani imamo Francijo, kjer je članstvo v sindikatu izjemno nizko, ampak po drugi strani je aktivizem veliko večji. Potem imamo vzhodno Evropo in Balkan, kjer se je sindikalizem v preteklosti izjemno dobro razvil, v zadnjih letih pa je ugled sindikatov tamkaj izjemno padel.

»Na evropski ravni želimo prepoznati razlike, delati z različnimi pristopi in se skupaj boriti, da bi bile pravice enake za vse. Želimo si, da se Evropa razvija z enakomerno hitrostjo.«

Slovenski mladi so se pripravljeni sprijazniti z marsičem, predvsem na trgu dela. Vzrok za to je bila gospodarska kriza in pritisk, da morajo biti mladi srečni, da sploh lahko dobijo priložnost za delo. Mladi so pripravljeni delati za manj denarja, delati nadure, se dodatno izobraževati in se voziti dlje.

»Mladi smo bolj fleksibilni in delodajalci to s pridom izkoriščajo, ampak nekje vmes se pozabi, da to ni normalno, da obstajajo zakoni in pravice, ki nam pripadajo. Mladi se ne smemo kar tako vdati v usodo.«

Socialni dialog je pri nas tradicionalno izjemno močen. V praksi pa se morda ne izkazuje tako meni Jarčeva. Nivo dialoga je velikokrat nizek, žaljiv. Velikokrat gre za merjenje moči med sindikati, delodajalci in vlado pri tem se ne gleda na dobrobit širše slovenske družbe. Treba bi bilo izboljšati kulturo ter spoštovati dogovore.


Tea Jarc

08.01.2020

Vodstvo mladih evropskih sindikalistk in sindikalistov je pretekli mesec zasedla Tea Jarc. Na področje mladinskega dela, aktivizma in participacije mladih je vstopila prek taborništva, nadaljevala kot predsednica Mladinskega sveta Slovenije, zdaj je predsednica sindikata Mladi plus. Srčno se zavzema za šibkejše v družbi, bojuje se za človekove pravice ter glasno opozarja na krivice. Ne da samo govori o aktivizmu, ga tudi živi. Obiskala je begunska taborišča Zahodne Sahare, v Palestini je delala kot prostovoljka. Pozitivne energije in vere v to, da je drugačna in bolj pravična družbena ureditev mogoča, ji ne zmanjka.

Sindikalista, aktivistka, borka za človekove pravice, feministka

Vodstvo mladih evropskih sindikalistk in sindikalistov je pretekli mesec zasedla Tea Jarc. Na področje mladinskega dela, aktivizma in participacije mladih je vstopila prek taborništva, nadaljevala kot predsednica Mladinskega sveta Slovenije, zdaj je predsednica sindikata Mladi Plus. Pri svojem delu opaža, da mladi sploh ne vedo kaj so sindikati. Velikokrat menijo, da gre za neke preživele strukture, ki so bile pomembne v času njihovih babic in dedkov ali pa staršev in da dandanes te strukture ne odgovarjajo njihovim potrebam in željam.

»Ampak kar mi poskušamo je med mladimi obuditi zavedanje zakaj so sindikati pomembni in zakaj so danes pomembni celo bolj kot v preteklosti.«

Razlike med mladimi znotraj Evropske Unije so res velike. Jug Evrope je zaznamovan z visoko brezposelnostjo mladih, medtem ko to ni problem v skandinavskih državah. V Skandinaviji je dialog med socialnimi partnerji izjemno močen, članstvo v sindikatu pa visoko (v sindikat je včlanjenih med 80 in 90 % delavcev). Na drugi strani imamo Francijo, kjer je članstvo v sindikatu izjemno nizko, ampak po drugi strani je aktivizem veliko večji. Potem imamo vzhodno Evropo in Balkan, kjer se je sindikalizem v preteklosti izjemno dobro razvil, v zadnjih letih pa je ugled sindikatov tamkaj izjemno padel.

»Na evropski ravni želimo prepoznati razlike, delati z različnimi pristopi in se skupaj boriti, da bi bile pravice enake za vse. Želimo si, da se Evropa razvija z enakomerno hitrostjo.«

Slovenski mladi so se pripravljeni sprijazniti z marsičem, predvsem na trgu dela. Vzrok za to je bila gospodarska kriza in pritisk, da morajo biti mladi srečni, da sploh lahko dobijo priložnost za delo. Mladi so pripravljeni delati za manj denarja, delati nadure, se dodatno izobraževati in se voziti dlje.

»Mladi smo bolj fleksibilni in delodajalci to s pridom izkoriščajo, ampak nekje vmes se pozabi, da to ni normalno, da obstajajo zakoni in pravice, ki nam pripadajo. Mladi se ne smemo kar tako vdati v usodo.«

Socialni dialog je pri nas tradicionalno izjemno močen. V praksi pa se morda ne izkazuje tako meni Jarčeva. Nivo dialoga je velikokrat nizek, žaljiv. Velikokrat gre za merjenje moči med sindikati, delodajalci in vlado pri tem se ne gleda na dobrobit širše slovenske družbe. Treba bi bilo izboljšati kulturo ter spoštovati dogovore.


29.09.2010

Dr. Stanislav Pejovnik

Aktualni pogovori z gosti.


22.09.2010

Miran Bogataj

Aktualni pogovori z gosti.


15.09.2010

Stojan Binder

Aktualni pogovori z gosti.


08.09.2010

Goran Vojnović

Aktualni pogovori z gosti.


01.09.2010

Dušan Merc

Aktualni pogovori z gosti.


25.08.2010

Alenka Žnidaršič Kranjc

Aktualni pogovori z gosti.


18.08.2010

Srečko Čater

Aktualni pogovori z gosti.


11.08.2010

Župnik Janez Furman z Andraža nad Polzelo

Aktualni pogovori z gosti.


04.08.2010

Dr. Peter Kraljič

Aktualni pogovori z gosti.


28.07.2010

Marjan Batagelj

Aktualni pogovori z gosti.


21.07.2010

Danilo Zavrtanik

Aktualni pogovori z gosti.


14.07.2010

Irma Pavlinič Krebs

Aktualni pogovori z gosti.


07.07.2010

Dimitrij Piciga

Aktualni pogovori z gosti.


30.06.2010

Jure Apih

Aktualni pogovori z gosti.


23.06.2010

Sergej Aleksandrovič Romanenko

Aktualni pogovori z gosti.


16.06.2010

Marko Funkl

Aktualni pogovori z gosti.


09.06.2010

Metka Roksandič

Aktualni pogovori z gosti.


02.06.2010

Jože Mencinger

Aktualni pogovori z gosti.


26.05.2010

Zlatko Zahovič

Aktualni pogovori z gosti.


19.05.2010

Eva-Nina Kozmus

Aktualni pogovori z gosti.


Stran 38 od 46
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov