Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sodstvo se je izvilo iz krize, sodišča že nekaj let rešijo več zadev, kot jih prejmejo. Še vedno pa si niso pridobila zaupanja javnosti, saj ostaja na zelo nizki ravni. Za povrnitev zaupanja mora seveda poskrbeti sodstvo samo. Zato zadnja leta veliko pozornost namenja kakovosti. Ob začetku sodnega leta bo o tem v oddaji Intervju govoril predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič.
Predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič ob otvoritvi sodnega leta 2020
Predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič ob otvoritvi sodnega leta 2020 z zadovoljstvom ugotavlja, da se pozitivni trendi v sodstvu nadaljujejo. Lani so sodišča prejela 838.000, rešila pa 850.000 zadev. Zaveda se, da je zaupanje javnosti v sodstvo še vedno na zelo nizki ravni. Največ za izboljšanje tega lahko naredi le sodstvo samo. Še vedno se premalo najboljših sodnikov odloča za sojenje v težkih kazenskih zadevah in prav temu področju bo sodstvo letos namenilo posebno pozornost. Florjančič opozarja tudi na določene zakonske rešitve, ki sodstvu nalagajo dodatne obveznosti, brez da bi za to dobilo dodatne kadre ali finance. Posebej problematičen glede tega je zakon, ki naj bi rešil sodno varstvo imetnikov kvalificiranih obveznosti bank.
»Dobili bi več kot 100 tisoč novih tožb, kar je 19 letni pripad gospodarsko pravdnih oddelkov okrožnih sodišč.«
Sodstvo se je izvilo iz krize, sodišča že nekaj let rešijo več zadev, kot jih prejmejo. Še vedno pa si niso pridobila zaupanja javnosti, saj ostaja na zelo nizki ravni. Za povrnitev zaupanja mora seveda poskrbeti sodstvo samo. Zato zadnja leta veliko pozornost namenja kakovosti. Ob začetku sodnega leta bo o tem v oddaji Intervju govoril predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič.
Predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič ob otvoritvi sodnega leta 2020
Predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič ob otvoritvi sodnega leta 2020 z zadovoljstvom ugotavlja, da se pozitivni trendi v sodstvu nadaljujejo. Lani so sodišča prejela 838.000, rešila pa 850.000 zadev. Zaveda se, da je zaupanje javnosti v sodstvo še vedno na zelo nizki ravni. Največ za izboljšanje tega lahko naredi le sodstvo samo. Še vedno se premalo najboljših sodnikov odloča za sojenje v težkih kazenskih zadevah in prav temu področju bo sodstvo letos namenilo posebno pozornost. Florjančič opozarja tudi na določene zakonske rešitve, ki sodstvu nalagajo dodatne obveznosti, brez da bi za to dobilo dodatne kadre ali finance. Posebej problematičen glede tega je zakon, ki naj bi rešil sodno varstvo imetnikov kvalificiranih obveznosti bank.
»Dobili bi več kot 100 tisoč novih tožb, kar je 19 letni pripad gospodarsko pravdnih oddelkov okrožnih sodišč.«
Če bi Slovence in Slovenke vprašali, ali je pomembno, da imamo Triglavski narodni park, bi najbrž večina odgovorila pritrdilno. Prav tako bi se najbrž strinjali, da se je treba na lokalni ravni truditi za politične rešitve, ki bodo omogočile, da kmetje ostanejo na gorskih področjih in pridelujejo lokalne mlečne izdelke in sonaravno meso. Kadar ste pred alpskimi predori stali v kolonah, ste si najbrž želeli, da jih prihodnjič ne bi bilo. Takšna vprašanja, pobude in težave nagovarja in ureja Alpska konvencija - mednarodna pogodba za varstvo naravne dediščine in trajnostni razvoj v Alpah, s katero smo vsak dan posredno v stiku tudi prebivalke in prebivalci Slovenije. Gostja v oddaji Intervju na 1. programu Radia Slovenija bo Simona Vrevc, ki je januarja postala namestnica generalnega sekretarja Alpske konvencije, s čimer se je med Slovenkami povzpela na najvišji položaj v kateri koli mednarodni organizaciji. Ker službuje na sedežu konvencije v italijanskem Bolzanu, smo se z njo pogovarjali konec januarja, ko je obiskala Slovenijo. Oddajo je pripravil Blaž Mazi.
Slovenci se lahko pohvalimo s posebnim prispevkom pri iskanju sprave med pisatelji sprtih strani. Na Bledu ali v okviru Mirovnega odbora pri Mednarodnem PEN-u so se prvič srečali in pogovarjali Izraelci in Palestinci, Španci in Baski, Turki in Kurdi. Med aktivnejšimi je pri tovrstnih pobudah Edvard Kovač, ki se mu je na mestu predsednika Odbora pisateljev za mir iztekel drugi mandat, v prihodnje pa so mu zaupali nalogo posrednika pri iskanju sprave med Izraelskimi in Palestinskimi pisatelji. Kaj je odločilno pri iskanju sprave in miru? Zakaj velja Bled v mednarodnih pisateljskih krogih za simbol miru? Ali lahko pisatelji prinesejo več sprave tudi slovenskemu narodu, smo se na božič, katerega osrednje sporočilo je mir, pogovarjali z dr. Edvardom Kovačem.
Neveljaven email naslov