Na svetovni dan Zemlje Jernejka Drolec gosti doktorico agrometeorologije Andrejo Sušnik z Agencije Republike Slovenije za okolje. Naša sogovornica, po izobrazbi agronomka, se profesionalno posveča predvsem agrometeorološkim vprašanjem na področju suše. Blizu so ji teme o trajnostni rabi tal, trajnostni rabi vode, ohranjanju naravnih virov, skratka, za razliko od političnih odločevalcev, ki podcenjujejo akutno nujnost po prilagajanju na podnebne spremembe, se vključuje v mednarodne projekte, s katerimi aktivno iščejo rešitve za povečanje odpornosti na podnebne spremembe. Prava oseba za pogovor ob svetovnem dnevu Zemlje, saj so podnebne spremembe največji izziv prihodnosti človeštva na našem planetu.

Doktorica agrometeorologije Andreja Sušnik z Agencije Republike Slovenije za okolje, ki se posveča vprašanjem na področju suše

Dr. Andreja Sušnik je  izobrazbi agronomka in se profesionalno posveča predvsem agrometeorološkim vprašanjem na področju suše. Blizu so ji teme o trajnostni  rabi tal, trajnostni rabi vode, ohranjanju naravnih virov, skratka za razliko od političnih odločevalcev, ki podcenjujejo akutno nujnost po prilagajanju na podnebne spremembe, se vključuje v mednarodne projekte, s katerimi aktivno iščejo rešitve za povečanje odpornosti na podnebne spremembe.

SUŠA POSTAJA STALNICA

»Reakcije, kaj se nam s klimatskim sistemom dogaja, so evidentne, po letošnji pozebi zdaj govorimo še o suši. Celoten hidrološki sistem je podhranjen s padavinami, tudi obeti niso najbolj obetavni in seveda to se nam dogaja že kar nekaj let zapored. Predvsem v Alpskem prostoru, v katerem živimo, kjer smo navajeni na snežene zime in s katerimi se napajajo naši  vodotoki in od koder večinoma izvira naša podzemna pitna voda, na katero smo tako ponosni, dejansko se ta cikel vodnega kroga spreminja in to je evidentno tudi laikom.»

NAŠA MISIJA JE, DA BI S SUŠO UPRAVLJALI

Dr. Andreja Sušnik, vodja centra za upravljanje suše v Jugovzhodni Evropi: »Največ smo naredili na področju spremljanja suše. V realnem času lahko za večje površine, tudi globalno, vidimo, kje je pojav suše zaznan tudi na vegetaciji. Na ta način bi želeli okrepiti tisti del, ki je pa še vedno zelo šibek, ne samo v Sloveniji, tudi drugod po regiji, to je boljše upravljanje v vseh na vodo vezanih sektorjih. Tukaj smo malo razočarani, ker kakšnih sistemskih ukrepov v državah še ni. To je moledovanje nas, ki smo na strani  monitoringa, ki vidimo pojave,  da bi bila potrebna intervencija s strani upravljalcev. Tukaj pa še vedno zadeva občepi pri političnih odločitvah.»

BO KORONAVIRUS SPREMENIL ODNOS DO PODNEBNIH SPREMEMB?

»Bojim se, da smo kot družba preveč razvajeni, navajeni nekega blagostanja, in da nam še vedno ni zadosti hudo, da bi resnično po koncu pandemije koronavirusa  spremenili naša življenja. Vedno čakamo, da nam bo nekdo drug omejil neke zadeve.  Kot to, da se pripenjamo z avtomobilskim varnostnim pasom in kot to, da  smo zdaj omejeni na svojo občino. Za to se je odločil nekdo drug. Mogoče pa je prav, da se brez teh ukrepov vsak obrne vase in pri sebi razmisli, kakšne omejitve bi naredil na svojem internem delu. »