Po dveh in več mesecih izobraževanja na daljavo je čas za refleksijo o tem, kaj je prinesel »korona čas« in z njim povezan nov način izobraževanja. Učitelji so čez noč učni proces prestavili v virtualno okolje, nekateri starši in učenci so obupovali nad domačim delom za šolo, pristojni so ugotavljali, da izobraževanje na daljavo poteka dobro, maturanti so se neuslišano zavzemali vsaj za prilagojeno izpeljavo mature, psihologi so opozarjali na socialno dimenzijo šolskega procesa, strokovnjaki pa na pomanjkljivosti priporočil šolskih oblasti. Kakšno šolsko oceno bi torej dobilo slovensko izobraževanje na daljavo? Odgovor bomo iskali v pogovoru s strokovnjakom s področja pedagogike in didaktike dr. Damijanom Štefancem, izrednim profesorjem na Oddelku za pedagogiko in andragogiko ljubljanske Filozofske fakultete, glavnim urednikom revije Sodobna pedagogika in podpredsednikom Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije.

Refleksija pedagoga o tem, kaj je prineslo izobraževanje na daljavo

Po dveh in več mesecih izobraževanja na daljavo je čas za reflesijo o tem, kaj je prinesel »korona čas« in z njim povezan nov način izobraževanja. Učitelji so čez noč učni proces prestavili v virtualno okolje, nekateri starši in učenci so obupovali nad domačim delom za šolo, pristojni so ugotavljali, da izobraževanje na daljavo poteka dobro, maturanti so se neuslišano zavzemali vsaj za prilagojeno izpeljavo mature, psihologi so opozarjali na socialno dimenzijo šolskega procesa, strokovnjaki pa na pomanjkljivosti priporočil šolskih oblasti. Kakšno šolsko oceno bi torej dobilo slovensko izobraževanje na daljavo?
Odgovor smo iskali v pogovoru s strokovnjakom s področja pedagogike in didaktike dr. Damijanom Štefancem, izrednim profesorjem na Oddelku za pedagogiko in andragogiko ljubljanske Filozofske fakultete, glavnim urednikom revije Sodobna pedagogika in podpredsednikom Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije.

"Pokazalo se je, kako zelo pomembno je, da imamo javno šolo in kako zelo pomembno je, da imamo dobro usposobljene učitelje, ki v tej javni šoli poučujejo. Ker brez dobro usposobljenih učiteljev in brez dobro delujoče javne infrasktrukture ne bi bilo mogoče izpeljati procesa v teh dveh, treh in za nekatere še več mesecih izobraževanja na daljavo."

Učitelji so po Štefančevih besedah sicer v večji meri zagotavljali izobraževanje na daljavo, torej dajali naloge, smernice, navodila učencem za delo doma, manj pa je bilo pravega pouka na daljavo - stikov in posredovanja znanja med učitelji in učenci. Za to niso krivi le šole in učitelji, je prepričan:

"Pokazalo se je, da inštitucije, ki bi morale pripraviti jasnejše strategije in operativne izvedbene načrte, kako sploh takšen pouk na daljavo izpeljati, tega niso uspele narediti v taki obliki, da bi bili zelo uporabni za šole in učitelje. Ne želim reči, da nihče ni ničesar naredil, a kar je umanjkalo, je širša strategija, za katero bi pričakovali, da jo bo zagotovilo ministrstvo za izobraževanje."  

Številna priporočila in usmeritve, ki so jih prejemale vzgojnoizobraževalne šole, so bile zelo nepedagoške in neizvedljive: "Zdravstvena stroka je imela močno prevladujočo vlogo pri tem, na kakšen način naj poteka vračanje učencev v šole. Ker so bila nekatera priporočila in usmeritve iz pedagoškega vidika nesprejemljiva." Ne gre le za to, da ste mlajšim otrokom težko razložili, kaj je meter in pol socialne distance, temveč tudi za to, da so si pristojni s takimi neuresničljivimi priporočili "po pilatovsko umili roke" in odgovornost preložili na ravnatelje šol.

Medtem ko se je življenje za osnovnošolce že vrnilo bolj ali manj v normalne tirnice, čeprav je učni proces še vedno prilagojen varnostnim zdravstvenim in higienskim ukrepom, pa za večino dijakov in študentov izobraževanje še vedno poteka na daljavo. Tudi naš gost je zadnjič stal pred študenti v predavalnici marca.

"Kar zadeva samo kakovost znanja, ki ga bodo študenti pridobili ob neki zelo premišljeni izvedbi takega izobraževanja na daljavo, bi morda celo lahko zagotovili primerljivo kakovost - ampak samo, če govorimo o znanju. Treba je namreč vedeti, da študijski proces na fakulteti v pomembni meri temelji na individualnem študiju. Tega ne gre primerjati z osnovnošolskim, pa tudi s srednješolskim izobraževanjem. Zdi pa se mi, da bodo študenti zelo na izgubi, ker je zelo oknjena ta njihova zmožnost srečevanja, diskutiranja v živo. Enostavno se razkraja nekaj, čemur bi rekel študentska skupnost. In to mene bolj skrbi, kot pa to, da do znanja ne bi mogli priti."

Naš sogovornik se boji, da se bomo tudi prvega septembra zbudili in ugotovili, da so poletni meseci mimo, mi pa nismo pripravljeni na morebitni drugi val epidemije in novo zaprtje šol.