Koroška Slovenka in vodja Zelenih na avstrijskem Koroškem je lani jeseni postala poslanka v avstrijskem državnem zboru. Eden od njenih poglavitnih ciljev je izboljšati položaj avtohtonih narodnih skupnosti v Avstriji. Kako uspešna je pri tem, ko kot poslanka stranke vladajoče koalicije sodeluje pri pripravi zakonodaje? Kako je avstrijska vlada, sestavljena iz dveh zelo različnih strank, naklonjena manjšinam? Kaj so največji izzivi koroških Slovencev in kako svetlo prihodnost si lahko 100 let po plebiscitu obetajo? O tem v pogovoru z Olgo Voglauer, poslanko in ekološko kmetovalko iz Bilčovsa, ki si želi, da bi dvojezičnost na avstrijskem Koroškem postala nekaj samoumevnega.

Koroška Slovenka Olga Voglauer, poslanka Zelenih v avstrijskem državnem zboru

Gostja tokratnega Intervjuja je skupaj s sodelavci lani jeseni dvignila koroške Zelene iz pepela in postala poslanka stranke vladne koalciji v avstrijskem državnem zboru. Eden od njenih glavnih ciljev je izboljšati položaj avtohtonih narodnih skupnosti v Avstriji. Kako uspešna je pri tem? Kako je avstrijska vlada, sestavljena iz dveh zelo različnih strank, naklonjena manjšinam?

"Narodne skupnosti so del avstrijske identitete in tega se zaveda tudi vlada. ... Pri tem pa vedno pomislim, ja, seveda, zame je to samoumevno. Kaj pa, če bi nekdo dejal, da to ni tako, kje bi bili potem? Zato je pomembno, da so v vladi Zeleni, kajti zaradi njih ti stavki niso prazne besede v vladnem sporazumu, temveč so dobili konkretne dodatke in zdaj pričakujemo premike. "

V koalicijskem sporazumu, ki sta ga podpisali Ljudska stranka in Zeleni, je zapisanih kar nekaj dobrih temeljev na področju pravic narodnih skupnosti, vendar se bo treba pri tem še marsikaj dogovoriti, pravi.

"Zadovoljna sem, ker vidim, da so pogovori dobri in da bomo do prvih rezultatov prišli verjetno še v letu 2021."

Kakšen pa je 100 let po plebiscitu dejanski položaj koroških Slovencev, kako sama osebno doživlja njegovo obeleževanje?

"Plebiscit ni praznik. Koroška vlada zdaj po deželi ponuja dvojezično razstavo. Lepo, da to delajo, ampak to ni nič posebnega. To je samoumevno in škoda, da se to zdaj praznuje kot nekaj posebnega. 100 let po plebiscitu bi moralo biti samoumevno, da so dvojezični vsi občinski uradi, kjer živijo Slovenci v okviru našega dvojezičnega območja, da se naši otroci učijo materinščino in ne slovenščino kot dodatni jezik in da bi bilo samoumevno, da se v Celovcu srečujemo slovensko gospodarstvo in turizem."

Samoumevno bi moralo biti, je prepričana Olga Voglauer, da bi Slovence, ki bi iz Slovenije prišli na dopust na avstrijsko Koroško, natakar pozdravil v slovenščini in jih v slovenščini vprašal, kaj bodo pili in jedli.

"Tako daleč še nismo, morda pa bomo."

Kaj so največji izzivi koroških Slovencev in kako svetlo prihodnost si lahko obetajo? Tudi o tem več v pogovoru z Olgo Voglauer, poslanko in ekološko kmetovalko iz Bilčovsa, ki si želi, da bi dvojezičnost na avstrijskem Koroškem postala nekaj samoumevnega. Pa ne le to.

"Ob 100. obletnici plebiscita se spomnite, da prihajate v Celovec ne v Klagenfurt, v Beljak in ne v Villach in da smučate na Mokrinah in ne v Nassfeldu. To me bo vedno osrečilo."