Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Veronika Simoniti

09.09.2020

»Če mi decembra ne bi v Pariz pisal ljubljanski nepremičninski agent in rekel, da ima za primorsko stanovanje resnega kupca, kmalu zatem ne bi našla tiste fotografije in se mi ne bi razkrila zgodba, ki jo je skrivala slika in jo je skrival čas.« Takole, s stavkom, ki je po eni strani sicer trdno zasajen v vsakdanjo, skoraj banalno stvarnost, a po drugi strani vendarle draži z obljubo skorajšnjega razkritja dolgo in globoko zakopanih skrivnosti, se začenja roman Veronike Simoniti Ivana pred morjem. To posrečeno dvojnost oziroma razpetost med zdaj in nekoč, med tistim, kar je vsakomur vidno, in onim, kar naj bi na vekomaj ostalo potlačeno, pisateljica nato spretno vzdržuje slabih dvesto strani, dokler pred našimi očmi navsezadnje ne zraste resnično umetelno izpisana knjiga. Knjiga, ki je junija na ljubljanskem Rožniku prejela letošnjega kresnika za najboljši slovenski roman. Kako je torej Veronika Simoniti napisala svoje nagrajeno delo? Se ji je bilo – dolgo predvsem mojstrici kratke proze – težko privaditi na pisanje dosti daljše literarne forme? Kaj nam je z Ivano pred morjem pravzaprav hotela povedati o sedanjosti, preteklosti in o moči družinskih spominov? – Ta in druga sorodna vprašanja nas bodo, spoštovane poslušalke in cenjeni poslušalci, zaposlovala v današnjem Intervjuju na Prvem, ko pred mikrofonom gostimo prav Veroniko Simoniti. Z njo se je pogovarjal Goran Dekleva.

Veronika Simoniti, ki je za svoj drugi roman, Ivana pred morjem, prejela letošnjega kresnika, odpira vrata v svojo pisateljsko delavnico

»Če mi decembra ne bi v Pariz pisal ljubljanski nepremičninski agent in rekel, da ima za primorsko stanovanje resnega kupca, kmalu zatem ne bi našla tiste fotografije in se mi ne bi razkrila zgodba, ki jo je skrivala slika in jo je skrival čas.«

Takole, s stavkom, ki je po eni strani sicer trdno zasajen v vsakdanjo, malodane banalno stvarnost, a po drugi plati vendarle draži z obljubo skorajšnjega razkritja dolgo in globoko zakopanih skrivnosti, se začenja Ivana pred morjem, drugi roman Veronike Simoniti. To posrečeno dvojnost oziroma razpetost med zdaj in nekoč, med tistim, kar je vsakomur vidno, in onim, kar naj bi na vekomaj ostalo potlačeno, pisateljica nato spretno vzdržuje slabih 200 strani, dokler pred našimi očmi navsezadnje ne zraste resnično umetelno izpisana knjiga. Knjiga, ki je junija na ljubljanskem Rožniku prejela letošnjega kresnika za najboljši slovenski roman.

Kako je torej Veronika Simoniti spisala svoje nagrajeno delo? Se ji je bilo – dolgo predvsem mojstrici kratke proze – težko privaditi na pisanje bistveno daljše literarne forme? Kaj nam je z Ivano pred morjem pravzaprav hotela povedati o sedanjosti, o preteklosti in o moči družinskih spominov? – Ta in druga sorodna vprašanja nas zaposlujejo v tokratnem Intervjuju na Prvem, ko pred mikrofonom gostimo prav Veroniko Simoniti.


Veronika Simoniti

09.09.2020

»Če mi decembra ne bi v Pariz pisal ljubljanski nepremičninski agent in rekel, da ima za primorsko stanovanje resnega kupca, kmalu zatem ne bi našla tiste fotografije in se mi ne bi razkrila zgodba, ki jo je skrivala slika in jo je skrival čas.« Takole, s stavkom, ki je po eni strani sicer trdno zasajen v vsakdanjo, skoraj banalno stvarnost, a po drugi strani vendarle draži z obljubo skorajšnjega razkritja dolgo in globoko zakopanih skrivnosti, se začenja roman Veronike Simoniti Ivana pred morjem. To posrečeno dvojnost oziroma razpetost med zdaj in nekoč, med tistim, kar je vsakomur vidno, in onim, kar naj bi na vekomaj ostalo potlačeno, pisateljica nato spretno vzdržuje slabih dvesto strani, dokler pred našimi očmi navsezadnje ne zraste resnično umetelno izpisana knjiga. Knjiga, ki je junija na ljubljanskem Rožniku prejela letošnjega kresnika za najboljši slovenski roman. Kako je torej Veronika Simoniti napisala svoje nagrajeno delo? Se ji je bilo – dolgo predvsem mojstrici kratke proze – težko privaditi na pisanje dosti daljše literarne forme? Kaj nam je z Ivano pred morjem pravzaprav hotela povedati o sedanjosti, preteklosti in o moči družinskih spominov? – Ta in druga sorodna vprašanja nas bodo, spoštovane poslušalke in cenjeni poslušalci, zaposlovala v današnjem Intervjuju na Prvem, ko pred mikrofonom gostimo prav Veroniko Simoniti. Z njo se je pogovarjal Goran Dekleva.

Veronika Simoniti, ki je za svoj drugi roman, Ivana pred morjem, prejela letošnjega kresnika, odpira vrata v svojo pisateljsko delavnico

»Če mi decembra ne bi v Pariz pisal ljubljanski nepremičninski agent in rekel, da ima za primorsko stanovanje resnega kupca, kmalu zatem ne bi našla tiste fotografije in se mi ne bi razkrila zgodba, ki jo je skrivala slika in jo je skrival čas.«

Takole, s stavkom, ki je po eni strani sicer trdno zasajen v vsakdanjo, malodane banalno stvarnost, a po drugi plati vendarle draži z obljubo skorajšnjega razkritja dolgo in globoko zakopanih skrivnosti, se začenja Ivana pred morjem, drugi roman Veronike Simoniti. To posrečeno dvojnost oziroma razpetost med zdaj in nekoč, med tistim, kar je vsakomur vidno, in onim, kar naj bi na vekomaj ostalo potlačeno, pisateljica nato spretno vzdržuje slabih 200 strani, dokler pred našimi očmi navsezadnje ne zraste resnično umetelno izpisana knjiga. Knjiga, ki je junija na ljubljanskem Rožniku prejela letošnjega kresnika za najboljši slovenski roman.

Kako je torej Veronika Simoniti spisala svoje nagrajeno delo? Se ji je bilo – dolgo predvsem mojstrici kratke proze – težko privaditi na pisanje bistveno daljše literarne forme? Kaj nam je z Ivano pred morjem pravzaprav hotela povedati o sedanjosti, o preteklosti in o moči družinskih spominov? – Ta in druga sorodna vprašanja nas zaposlujejo v tokratnem Intervjuju na Prvem, ko pred mikrofonom gostimo prav Veroniko Simoniti.


01.10.2008

Borut Pahor

Aktualni pogovori z gosti.


24.09.2008

Karel Erjavec

Aktualni pogovori z gosti.


17.09.2008

Prof. dr. Marga Kocmur

Aktualni pogovori z gosti.


10.09.2008

Slavko Pregl

Aktualni pogovori z gosti.


03.09.2008

Viki Grošelj

Aktualni pogovori z gosti.


27.08.2008

Boris Pahor

Aktualni pogovori z gosti.


20.08.2008

Marjan Cencen

Aktualni pogovori z gosti.


13.08.2008

Katarina Kresal

Aktualni pogovori z gosti.


06.08.2008

Irena Avbelj

Aktualni pogovori z gosti.


30.07.2008

Adi Smolar

Aktualni pogovori z gosti.


23.07.2008

Tomislav Klokočovnik

Aktualni pogovori z gosti.


16.07.2008

Dragutin Mate

Aktualni pogovori z gosti.


09.07.2008

Tomo Križnar

Aktualni pogovori z gosti.


25.06.2008

Intervju: Igor Bavčar

Aktualni pogovori z gosti.


18.06.2008

Dr. Franc Rode

Aktualni pogovori z gosti.


11.06.2008

Janja Roblek

Aktualni pogovori z gosti.


04.06.2008

Primož Trubar

Aktualni pogovori z gosti.


28.05.2008

Janez Pipan

Aktualni pogovori z gosti.


21.05.2008

Andrej Vizjak

Aktualni pogovori z gosti.


14.05.2008

Tamara Blažina

Aktualni pogovori z gosti.


Stran 43 od 46
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov