Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tokratna gostja oddaje Intervju je nekdanja dekanija Fakultete za socialno delo v Ljubljani, red. prof. dr. Vesna Leskošek, ki se v svojem pedagoškem in raziskovalnem delu že desetletja posveča problematiki družbene neenakosti, revščine, vprašanjem možnosti socialne države ter problemu nasilja nad ženskami in otroki. Zelo je kritična do nižanja demokratičnih standardov, razmaha sovražnosti v družbi, vzpona populizma ter avtoritarnih političnih teženj.
"Opažam napredek v vse bolj avtoritarno in represivno smer"
Red. prof. dr. Vesna Leskošek s Fakultete za socialno delo v Ljubljani v tokratnem Intervjuju pravi, da se družbena toleranca do vsakovrstnega nasilja v družbi, na žalost, veča in da so poleg žensk velike žrtve otroci, med katerimi so številni z zaprtjem šol izgubili edino varno zatočišče. Opozarja pa tudi na težnjo aktualne oblasti po avtoritarnosti in discipliniranju ljudi.
Izgubili smo demokratične standarde. Policijska ura. Združevanje do deset ljudi, vendar brez transparentov. Vi lahko stojite v vrsti za kavo in se tam gužvate, ne smete pa z varnostno razdaljo stati na Trgu republike in imeti v roki transparent.
Zdajšnja politika ne potrebuje ljudi, ki bi reflektirali in povedali, kaj se ta hip dogaja, še več, rada bi, da bi govorili manj, poudarja sogovornica.
Ljudi iz znanstvene in akademske sfere, ki se ne strinjajo z vlado, označujejo za lažnivce. Intelektualk in intelektualcev, ki imajo znanje in izkušnje, oblast noče poslušati. Refleksija je nepriljubljena. O vsem, kar je neprijetno, je treba biti tiho, da se vzdržujejo neki ideali, celo dogme.
Na vprašanje, ali po nenehnem opozarjanju kritične javnosti vendarle opaža kakšen napredek, odgovarja:
Ja, opažam, "napredek" v vse bolj avtoritarno in represivno smer.
Poudarja pa tudi sovražen odnos do žensk v javni sferi ter napade na novinarke, ki so, kot je znano v primeru napada predsednika vlade na novinarko Politica, segli celo onkraj naših meja.
Ena stvar je, da si predsednik vlade upa to narediti, s tem pokaže svoje junaštvo, češ – poglejte me, čeprav me tisti (EU) obsojajo, si jaz upam. Zakaj si upa? Ker misli, da ima pravico, in ker misli, da ima prav. Ker so ženske lahko kanta za smeti, ker verjame, da se lahko ženske ustrahuje, da so šibkejše, da se bodo uklonile (čeprav mu ves čas dokazujejo nasprotno), in ker s tem sporoča drugim novinarkam, kaj jih čaka, če bodo o tem in tem govorile. Seveda pa to kaže na zelo vulgaren značaj. V temelju so to zelo vulgarne stvari, ki tudi iz človeka, ki jih izgovarja, delajo slabega človeka. Da to sploh izustiš, je znak tega, kaj si in kdo si.
Tokratna gostja oddaje Intervju je nekdanja dekanija Fakultete za socialno delo v Ljubljani, red. prof. dr. Vesna Leskošek, ki se v svojem pedagoškem in raziskovalnem delu že desetletja posveča problematiki družbene neenakosti, revščine, vprašanjem možnosti socialne države ter problemu nasilja nad ženskami in otroki. Zelo je kritična do nižanja demokratičnih standardov, razmaha sovražnosti v družbi, vzpona populizma ter avtoritarnih političnih teženj.
"Opažam napredek v vse bolj avtoritarno in represivno smer"
Red. prof. dr. Vesna Leskošek s Fakultete za socialno delo v Ljubljani v tokratnem Intervjuju pravi, da se družbena toleranca do vsakovrstnega nasilja v družbi, na žalost, veča in da so poleg žensk velike žrtve otroci, med katerimi so številni z zaprtjem šol izgubili edino varno zatočišče. Opozarja pa tudi na težnjo aktualne oblasti po avtoritarnosti in discipliniranju ljudi.
Izgubili smo demokratične standarde. Policijska ura. Združevanje do deset ljudi, vendar brez transparentov. Vi lahko stojite v vrsti za kavo in se tam gužvate, ne smete pa z varnostno razdaljo stati na Trgu republike in imeti v roki transparent.
Zdajšnja politika ne potrebuje ljudi, ki bi reflektirali in povedali, kaj se ta hip dogaja, še več, rada bi, da bi govorili manj, poudarja sogovornica.
Ljudi iz znanstvene in akademske sfere, ki se ne strinjajo z vlado, označujejo za lažnivce. Intelektualk in intelektualcev, ki imajo znanje in izkušnje, oblast noče poslušati. Refleksija je nepriljubljena. O vsem, kar je neprijetno, je treba biti tiho, da se vzdržujejo neki ideali, celo dogme.
Na vprašanje, ali po nenehnem opozarjanju kritične javnosti vendarle opaža kakšen napredek, odgovarja:
Ja, opažam, "napredek" v vse bolj avtoritarno in represivno smer.
Poudarja pa tudi sovražen odnos do žensk v javni sferi ter napade na novinarke, ki so, kot je znano v primeru napada predsednika vlade na novinarko Politica, segli celo onkraj naših meja.
Ena stvar je, da si predsednik vlade upa to narediti, s tem pokaže svoje junaštvo, češ – poglejte me, čeprav me tisti (EU) obsojajo, si jaz upam. Zakaj si upa? Ker misli, da ima pravico, in ker misli, da ima prav. Ker so ženske lahko kanta za smeti, ker verjame, da se lahko ženske ustrahuje, da so šibkejše, da se bodo uklonile (čeprav mu ves čas dokazujejo nasprotno), in ker s tem sporoča drugim novinarkam, kaj jih čaka, če bodo o tem in tem govorile. Seveda pa to kaže na zelo vulgaren značaj. V temelju so to zelo vulgarne stvari, ki tudi iz človeka, ki jih izgovarja, delajo slabega človeka. Da to sploh izustiš, je znak tega, kaj si in kdo si.
Če bi Slovence in Slovenke vprašali, ali je pomembno, da imamo Triglavski narodni park, bi najbrž večina odgovorila pritrdilno. Prav tako bi se najbrž strinjali, da se je treba na lokalni ravni truditi za politične rešitve, ki bodo omogočile, da kmetje ostanejo na gorskih področjih in pridelujejo lokalne mlečne izdelke in sonaravno meso. Kadar ste pred alpskimi predori stali v kolonah, ste si najbrž želeli, da jih prihodnjič ne bi bilo. Takšna vprašanja, pobude in težave nagovarja in ureja Alpska konvencija - mednarodna pogodba za varstvo naravne dediščine in trajnostni razvoj v Alpah, s katero smo vsak dan posredno v stiku tudi prebivalke in prebivalci Slovenije. Gostja v oddaji Intervju na 1. programu Radia Slovenija bo Simona Vrevc, ki je januarja postala namestnica generalnega sekretarja Alpske konvencije, s čimer se je med Slovenkami povzpela na najvišji položaj v kateri koli mednarodni organizaciji. Ker službuje na sedežu konvencije v italijanskem Bolzanu, smo se z njo pogovarjali konec januarja, ko je obiskala Slovenijo. Oddajo je pripravil Blaž Mazi.
Slovenci se lahko pohvalimo s posebnim prispevkom pri iskanju sprave med pisatelji sprtih strani. Na Bledu ali v okviru Mirovnega odbora pri Mednarodnem PEN-u so se prvič srečali in pogovarjali Izraelci in Palestinci, Španci in Baski, Turki in Kurdi. Med aktivnejšimi je pri tovrstnih pobudah Edvard Kovač, ki se mu je na mestu predsednika Odbora pisateljev za mir iztekel drugi mandat, v prihodnje pa so mu zaupali nalogo posrednika pri iskanju sprave med Izraelskimi in Palestinskimi pisatelji. Kaj je odločilno pri iskanju sprave in miru? Zakaj velja Bled v mednarodnih pisateljskih krogih za simbol miru? Ali lahko pisatelji prinesejo več sprave tudi slovenskemu narodu, smo se na božič, katerega osrednje sporočilo je mir, pogovarjali z dr. Edvardom Kovačem.
Neveljaven email naslov