Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dr. Igor Saksida je literarni zgodovinar, predavatelj književnosti na več fakultetah, čigar raziskovalno področje so med drugim otroška in mladinska književnost ter didaktika književnosti. Do poučevanja književnosti v šolah in splošne mature iz slovenščine je kritičen, prav tako brez dlake na jeziku pove, da so bralne zmožnosti Slovencev slabe. Književnost zato mladim bralcem rad približa na njim dostopnejši in zabavnejši način – z glasbo in repanjem.
O bralnih zmožnostih Slovencev, šolskem eseju in poučevanju književnosti v šolah
Dr. Igorja Saksido odrasli poznamo kot literarnega zgodovinarja, avtorja, predavatelja književnosti na Pedagoški fakulteti v Ljubljani in v Kopru ter na Fakulteti za humanistične študije Koper. Njegovo raziskovalno področje sta otroška in mladinska književnost ter didaktika književnosti, mladi pa ga poznajo tudi v vlogi predavatelja, ki snov poda v verzih ali zarepa v šolskem učnem načrtu predvideno pesem. Zato ni čudno, da je do poučevanja književnosti in splošne mature iz slovenščine kritičen, prav tako brez dlake na jeziku pove, da so bralne zmožnosti odraslih v Sloveniji slabe. Kako torej prozo in poezijo približati ljudem? Kako mladim? Kaj o znanju književnosti in literarni ustvarjalnosti maturantov pove šolski esej na splošni maturi? In kakšen je danes, v poplavi hitrih novic in čivkanja, sploh še pomen jezika in književnosti?
Dr. Igor Saksida je literarni zgodovinar, predavatelj književnosti na več fakultetah, čigar raziskovalno področje so med drugim otroška in mladinska književnost ter didaktika književnosti. Do poučevanja književnosti v šolah in splošne mature iz slovenščine je kritičen, prav tako brez dlake na jeziku pove, da so bralne zmožnosti Slovencev slabe. Književnost zato mladim bralcem rad približa na njim dostopnejši in zabavnejši način – z glasbo in repanjem.
O bralnih zmožnostih Slovencev, šolskem eseju in poučevanju književnosti v šolah
Dr. Igorja Saksido odrasli poznamo kot literarnega zgodovinarja, avtorja, predavatelja književnosti na Pedagoški fakulteti v Ljubljani in v Kopru ter na Fakulteti za humanistične študije Koper. Njegovo raziskovalno področje sta otroška in mladinska književnost ter didaktika književnosti, mladi pa ga poznajo tudi v vlogi predavatelja, ki snov poda v verzih ali zarepa v šolskem učnem načrtu predvideno pesem. Zato ni čudno, da je do poučevanja književnosti in splošne mature iz slovenščine kritičen, prav tako brez dlake na jeziku pove, da so bralne zmožnosti odraslih v Sloveniji slabe. Kako torej prozo in poezijo približati ljudem? Kako mladim? Kaj o znanju književnosti in literarni ustvarjalnosti maturantov pove šolski esej na splošni maturi? In kakšen je danes, v poplavi hitrih novic in čivkanja, sploh še pomen jezika in književnosti?
Če bi Slovence in Slovenke vprašali, ali je pomembno, da imamo Triglavski narodni park, bi najbrž večina odgovorila pritrdilno. Prav tako bi se najbrž strinjali, da se je treba na lokalni ravni truditi za politične rešitve, ki bodo omogočile, da kmetje ostanejo na gorskih področjih in pridelujejo lokalne mlečne izdelke in sonaravno meso. Kadar ste pred alpskimi predori stali v kolonah, ste si najbrž želeli, da jih prihodnjič ne bi bilo. Takšna vprašanja, pobude in težave nagovarja in ureja Alpska konvencija - mednarodna pogodba za varstvo naravne dediščine in trajnostni razvoj v Alpah, s katero smo vsak dan posredno v stiku tudi prebivalke in prebivalci Slovenije. Gostja v oddaji Intervju na 1. programu Radia Slovenija bo Simona Vrevc, ki je januarja postala namestnica generalnega sekretarja Alpske konvencije, s čimer se je med Slovenkami povzpela na najvišji položaj v kateri koli mednarodni organizaciji. Ker službuje na sedežu konvencije v italijanskem Bolzanu, smo se z njo pogovarjali konec januarja, ko je obiskala Slovenijo. Oddajo je pripravil Blaž Mazi.
Slovenci se lahko pohvalimo s posebnim prispevkom pri iskanju sprave med pisatelji sprtih strani. Na Bledu ali v okviru Mirovnega odbora pri Mednarodnem PEN-u so se prvič srečali in pogovarjali Izraelci in Palestinci, Španci in Baski, Turki in Kurdi. Med aktivnejšimi je pri tovrstnih pobudah Edvard Kovač, ki se mu je na mestu predsednika Odbora pisateljev za mir iztekel drugi mandat, v prihodnje pa so mu zaupali nalogo posrednika pri iskanju sprave med Izraelskimi in Palestinskimi pisatelji. Kaj je odločilno pri iskanju sprave in miru? Zakaj velja Bled v mednarodnih pisateljskih krogih za simbol miru? Ali lahko pisatelji prinesejo več sprave tudi slovenskemu narodu, smo se na božič, katerega osrednje sporočilo je mir, pogovarjali z dr. Edvardom Kovačem.
Neveljaven email naslov