Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V pogovoru s filozofom in univerzitetnim predavateljem smo preverjali, ali je mogoče presekati gordijski vozel (geo)politične, ekonomske, podnebne, tehnološke in kulturne krize, ki pesti Slovenijo, Evropo in svet.
Vojna v Ukrajini ne pojenja. Cene hrane in energentov skokovito naraščajo. Po Sredozemlju divjajo uničujoči gozdni požari. Število okuženih s covidom ponovno zaskrbljujoče narašča. Pa je to najbrž le pregovorni vrh ledene gore problemov, s katerimi se poleti leta 2022 soočamo v Sloveniji, v Evropi in na svetu. Če namreč pomislimo, da že dalj časa upada tudi zaupanje v demokracijo, da so človekove pravice in državljanske svoboščine videti vse manj samoumevne, da se med ljudmi širijo vsakovrstne teorije zarot, da se razredne razlike med peščico bogatih in množicami revnih vrtoglavo povečujejo, da nas države in korporacije vse lažje in vse bolj temeljito elektronsko nadzorujejo in da pred podnebnimi spremembami, lakoto, revščino, sušo, zatiranjem ter vojno iz tretjega v prvi svet bežijo milijoni, se poglablja hromeče tesnoben vtis, da se svet pred našimi očmi radikalno spreminja, da stare gotovosti prav nič več ne veljajo in da jutrišnjega dne, rečeno s Prešernom, ne pove nobena pratka.
Je torej položaj, sredi katerega smo se znašli, sploh še mogoče misliti? Mar razumemo, kako in zakaj smo, kjer smo? Se je mogoče v tem kaosu kakorkoli orientirati? Je kje kak meč – ali kak Aleksander –, ki bi mogel presekati gordijski vozel politične, ekonomske, podnebne, tehnološke in kulturne krize, ki nas pesti? – To so slej ko prej vprašanja, vredna kakega filozofa, in prav filozofu smo jih v tokratnem Intervjuju na Prvem tudi zastavili. Pred mikrofonom smo namreč gostili dr. Gregorja Modra, predavatelja na Oddelku za filozofijo ljubljanske Filozofske fakultete, ki se v svojem delu posveča predvsem vprašanjem nemškega idealizma, francoskega razsvetljenstva in kritiki ideologije pa tudi politični filozofiji ter filozofiji umetnostije, obilo pa je raziskoval, predaval in objavljal tudi v tujini, med drugim na Cambridgeu, Princetonu in v Maastrichtu. Dr. Modra je v naš studio povabil Goran Dekleva.
foto: Gregor Moder (Goran Dekleva)
V pogovoru s filozofom in univerzitetnim predavateljem smo preverjali, ali je mogoče presekati gordijski vozel (geo)politične, ekonomske, podnebne, tehnološke in kulturne krize, ki pesti Slovenijo, Evropo in svet.
Vojna v Ukrajini ne pojenja. Cene hrane in energentov skokovito naraščajo. Po Sredozemlju divjajo uničujoči gozdni požari. Število okuženih s covidom ponovno zaskrbljujoče narašča. Pa je to najbrž le pregovorni vrh ledene gore problemov, s katerimi se poleti leta 2022 soočamo v Sloveniji, v Evropi in na svetu. Če namreč pomislimo, da že dalj časa upada tudi zaupanje v demokracijo, da so človekove pravice in državljanske svoboščine videti vse manj samoumevne, da se med ljudmi širijo vsakovrstne teorije zarot, da se razredne razlike med peščico bogatih in množicami revnih vrtoglavo povečujejo, da nas države in korporacije vse lažje in vse bolj temeljito elektronsko nadzorujejo in da pred podnebnimi spremembami, lakoto, revščino, sušo, zatiranjem ter vojno iz tretjega v prvi svet bežijo milijoni, se poglablja hromeče tesnoben vtis, da se svet pred našimi očmi radikalno spreminja, da stare gotovosti prav nič več ne veljajo in da jutrišnjega dne, rečeno s Prešernom, ne pove nobena pratka.
Je torej položaj, sredi katerega smo se znašli, sploh še mogoče misliti? Mar razumemo, kako in zakaj smo, kjer smo? Se je mogoče v tem kaosu kakorkoli orientirati? Je kje kak meč – ali kak Aleksander –, ki bi mogel presekati gordijski vozel politične, ekonomske, podnebne, tehnološke in kulturne krize, ki nas pesti? – To so slej ko prej vprašanja, vredna kakega filozofa, in prav filozofu smo jih v tokratnem Intervjuju na Prvem tudi zastavili. Pred mikrofonom smo namreč gostili dr. Gregorja Modra, predavatelja na Oddelku za filozofijo ljubljanske Filozofske fakultete, ki se v svojem delu posveča predvsem vprašanjem nemškega idealizma, francoskega razsvetljenstva in kritiki ideologije pa tudi politični filozofiji ter filozofiji umetnostije, obilo pa je raziskoval, predaval in objavljal tudi v tujini, med drugim na Cambridgeu, Princetonu in v Maastrichtu. Dr. Modra je v naš studio povabil Goran Dekleva.
foto: Gregor Moder (Goran Dekleva)
Neveljaven email naslov