Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nova knjiga poezije Milana Vincetiča, delo z naslovom Kalende, je čudovit preplet neracionalnega in racionalnega: če k prvemu prištevamo, na primer, melodičnost, liričnost in pomensko razprtost pesmi, se zdita urejenost knjige ali medbesedilnost, ki zaznamuje pesmi, veliko bolj na strani racionalnega. Avtor bo knjigo predstavil v pogovoru s Tino Kozin.
755 epizod
Predstavitev knjižnih novostih, predvsem s področja literature v ožjem pomenu besede, pa tudi humanistike (zlasti literarne in umetnostnozgodovinske vede, kulturologije, zgodovine, filozofije itd.). Knjigo osvetli avtor ali avtorica, prevajalec ali prevajalka.
Nova knjiga poezije Milana Vincetiča, delo z naslovom Kalende, je čudovit preplet neracionalnega in racionalnega: če k prvemu prištevamo, na primer, melodičnost, liričnost in pomensko razprtost pesmi, se zdita urejenost knjige ali medbesedilnost, ki zaznamuje pesmi, veliko bolj na strani racionalnega. Avtor bo knjigo predstavil v pogovoru s Tino Kozin.
Sociolog in publicist dr. Tomaž Mastnak se je kot avtor in urednik podpisal pod vrsto odmevnih in pomembnih knjig. Že leta 1982 je objavil študijo H kritiki stalinizma (v znameniti zbirki Krt: knjižnica revolucionarne teorije), nato pa je sledila še vrsta monografij in študij. Eden izmed skupnih imenovalcev Mastnakovega opusa je kritičnost (do stalinizma, socializma, kapitalizma, liberalizma itd.). V svoji kritičnosti se pogosto odmika od prevladujočega mnenja, hkrati pa se tako profilira kot samosvoj mislec. Njegova najnovejša študija Civilna družba je izšla pri Inštitutu za kulturne in spominske študije pri ZRC SAZU (Založba ZRC SAZU) v novi zbirki z naslovom Osemdeseta: Pojmovnik novega kulturnega polja (uvodno besedo je napisal dr. Oto Luthar). Avtor je študijo razdelil v tri sklope: v prvem predstavi oblikovanje koncepta civilne družbe v razsvetljenstvu, nato vznik civilne družbe v socialističnih državah Vzhodne Evrope, monografijo pa sklene z najobširnejšim delom, z analizo razvoja civilne družbe v osemdesetih letih dvajsetega stoletja. Dr. Mastnak v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je lepo predstavi monografijo, za nameček pa odgovori še na kako zastranitev, na primer na omembo naslova najnovejše Varufakisove knjige. Nikar ne zamudite.
Uroš Zupan sodi med najbolj prepoznavne in cenjene sodobne slovenske pesnike in esejiste. Pred kratkim je pri založbi Litera (s spremno besedo Tine Kozin) objavil svojo prvo pripovedno zbirko z naslovom Strašen Kitajec, podnaslovljeno z oznakama črtice in kratke zgodbe. Oznako črtice je umetnik najverjetneje izbral kot poklon Ivanu Cankarju, sicer pa gre za precej humorna, tudi ludistična besedila; oznaka kratka zgodba pa je še kako na mestu, saj je novopečeni pisatelj v njej objavil kar nekaj antoloških zgodb: najverjetneje sta takšni Bela, nedotaknjena rit in Človek ptica (omenjeni zgodbi o strahu in rastoči grozi se odlikujeta z intenzivnim čustvenim dogajanjem in učinkovito členjeno pripovedjo). Več o pisanju in zgodbah in še o čem bo rojeni pripovedovalec povedal v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
V bližini Plečnikovega NUK-a v Ljubljani ste zanesljivo opazili lontovž, nekdanjo palačo deželnih stanov in zadnja desetletja domicil Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Več o zgodovini imenitne zgradbe, njenih metamorfozah in pomenu bo v oddaji Izšlo je povedala magistrica Neža Lukančič, avtorica znanstvene monografije z naslovom Lontovž. Vabljeni k poslušanju verzije, ki je kar za nekaj vprašanj in odgovorov daljša kot verzija, ki bo (ozir. je bila) predvajana na programu.
Dr. Miha Pintarič (na fotografiji levo) je resda vrhunski poznavalec stare francoske književnosti, vendar ni samo to. Nasprotno, med drugim je tudi samosvoj pesnik in prepoznaven esejist. Prvo esejistično zbirko Neškropljene limone je objavil leta 2008, za svojo tretjo esejistično zbirko Dvojni presledek (2017) je dobil Rožančevo nagrado. Toda še širši in izzivalnejši je njegov pesniški opus. Pintarič je leta 2007 objavil pesniško prvenko Nugae (morda igrivosti, zafrkljivke), zbirko s pesmimi z velikim tematskim razponom, od metafizičnih do voščil, predvsem pa so pesmi še kako radoživo gibke, bogate z zvočnimi stiki in presenetljivimi obrati. Pozneje je umetnik napisal še več zbirk, razširil je tudi tematiko (pesmi v zbirki Molitve (2009) so prežete z empatijo), predstavil se je tudi kot nežen lirik (z zbirko Drevesa boli, ko izgubljajo liste (2022)), leta 2023 pa se je z zbirko Liber (objavljeno pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani) na prvi pogled nekoliko navezal na zbirko Nugae, na drugi pogled pa je naredil korak, skok naprej ali vstran in napisal zbirko, ki je hapaks, edini tovrstni primer, v slovenski poeziji. Miha Pintarič zna več jezikov in piše poezijo v več jezikih, kjer si jeziki (latinščina, francoščina, angleščina in drugi) podajajo roke in se prelivajo v osupljivo in težko ponovljivo poezijo. Več o poeziji Mihe Pintariča v zbirki Liber pove dr. Marko Marinčič (na fotografiji desno) v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Univerzitetna profesorica in literarna zgodovinarka dr. Urška Perenič je v minulih treh letih objavila kar tri literarnozgodovinske monografije: leta 2021 o Josipu Jurčiču, leto pozneje o Luizi Pesjakovi in lani (pri Beletrini) o Ivanu Tavčarju. Pri snovanju Poljančeve biografije se je dialoško navezala na delo dr. Ivana Prijatelja, dr. Marje Borštnik in tudi Marjana Krambergerja ter tako ustvarila zgledno ravnovesje med biografijo in literarno interpretacijo. Oboje je smiselno povezala v celoto, v kateri marsikatera biografska podrobnost približa lik pisatelja in njegovo delo, ne zanemari pa niti znotrajliterarne interpretacije (na primer Visoške kronike). Več o Tavčarju in še čem pove dr. Urška Perenič v pogovoru z Markom Goljo, v Izšlo je. Nikar ne zamudite.
Pesnica Miljana Cunta se je s svojo četrto pesniško zbirko Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo (objavljeno pri Slovenski matici) ponovno predstavila kot odlična pesnica, s pogovorom z Markom Goljo v Izšlo je pa se predstavlja kot občutena razlagalka poezije in pesniške izkušnje. Nikar ne zamudite.
Pisateljica in študentka psihologije Laura Buzeti si je za svojo prvenko zadala težek in zahteven izziv: roman je stkala okoli konkretnega zgodovinskega dogodka: decembra 1970 je takratni zahodnonemški kancler Willy Brandt obiskal Varšavo: 7. decembra se je poklonil pred spomenikom vstajnikom v varšavskem getu: med dogodkom je povsem nenapovedano in mimo protokola pokleknil. Ta dogodek in Brandtov obisk spremljajo različni ljudje, Poljaki in Nemci; pisateljica tako ustvari širok razpon človeških usod in tako posredno piše tudi o spravi. Več pove v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Pesnik in prevajalec Tone Škrjanec je zelo samosvoj in še kako prepoznaven, dragocen glas v sodobni slovenski poeziji. V njegovi poeziji so višave in vsakdanji trenutki eno, eno so tudi meditativno doživljanje sveta in humorni utrinki. Ob njegovi sedemdesetletnici vas vabimo k poslušanju oddaje Izšlo je o njegovi pesniški antološki zbirki Dihaj (Center za slovensko književnost, 2017), nagrajeni z Jenkovo in Veronikino nagrado. Marko Golja pesnika najprej vpraša, ali raje bere svojo poezijo ali raje pripoveduje o njej. Odgovor vsaj slutite, tudi poznate. Foto: Igor Divjak
Vinko Möderndorfer je izjemno vsestranski umetnik. Na nekem literarnem večeru je omenil, da je kot svobodni umetnik preživel zato, ker je v veliki meri deloval kot gledališki režiser. Ob vrsti gledaliških režij je podpisal tudi tri celovečerne filme in kar nekaj opernih režij. Möderndorfer je tudi izjemno plodovit književnik. Letos je tako objavil pesniški zbirki Naprej naprej in Samost ter roman Odštevanje (pri založbi Miš). V romanu inventivno in sugestivno pripoveduje o junaku srednjih let, ki mu življenje pospešeno razpada (seznam njegovih težav je dolg, res dolg), vendar se njegovo življenje prične spreminjati, ko izve, da ga želi srečati njegov biološki oče. Več o romanu pove umetnik v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je; med drugim pripoveduje tudi o avtobiografski naravi romana. Nikar ne zamudite.
Pisateljica, prevajalka in lezbična aktivistka Suzana Tratnik je tudi mojstrica kratke zgodbe. To je ponovno dokazala s pripovedno zbirko Škarje, objavljeno pri Založbi ŠKUC v zbirki Lambda. Zbirka vsebuje devet kratkih zgodb, napisanih z intenzivno, prepoznavno avtoričino pisavo. Avtorica ima posluh tudi za podrobnosti, tako za besede svojega otroštva in socialnega okolja oziroma sociolekt, skratka, za podrobnosti, zaradi katerih je njen literarni svet še kako živ. Pripovedno intenzivnost pisateljica pogosto stopnjuje s prvoosebno, psihološko prepričljivo pripovedjo. Tudi zaradi omenjene psihološke prepričljivosti so zgodbe o medčloveških razmerjih (med drugim med očetom in hčerko, med lezbijkama) še kako prepričljive. In kot da se je Suzana Tratnik zavedala svoje pripovedne kondicije, je zbirko sklenila z zgodbo Intimental, s katero med drugim variira problematiko evtanazije. Več o zbirki, zgodbah in še čem pove Suzana Tratnik v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je. Nikar ne zamudite.
Andrej Blatnik je zelo vsestranski intelektualec: je pisec kratkih in kratkih kratkih zgodb, romanov, predavatelj na Filozofski fakulteti, sourednik zbirke Moderni klasiki in še česa, esejist, promotor književnosti, prevajalec in ne nazadnje redni avtor v zbirki Novi pristopi, ki jo pri LUD Literatura ureja Matevž Kos, z nagrado Nede Pagon nagrajeni urednik. Esejistična zbirka Knjige na poti je tako tretja Blatnikova knjiga v Novih pristopih v minuli šestletki, tretja, v kateri avtor premišljuje o položaju knjig in njegovih premenah v digitalni dobi, med drugim tudi lepo analizira pripovedništvo Evalda Flisarja. Morda najbolj opazna novost je, da avtor sicer ohranja visok argumentacijski nivo, hkrati pa večkrat v besedila vpiše svoje osebne izkušnje. Njegove vrstice o Radioteleviziji Slovenija in njenem pomenu pa so poklon in apologija par excellence največje kulturne institucije v državi. Z avtorjem se pogovarja Marko Golja. Nikar ne zamudite.
Pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je pred kratkim izšla zelo lepa antologija nemške srednjeveške lirike z naslovom Minezang. Avtorica antologije in uvodne študije ter prevajalka iz srednje visoke nemščine je dr. Mateja Gaber. Kot gostja v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo predstavi antologijo, pa tudi njenega najpomembnejšega pesnika Waltherja von der Vogelweideja. Nikar ne zamudite oddaje, ki se začne in konča z odlomkoma iz še kako lepe pesmi Gorje, bom mogel spet uzreti jo … Pesem Heinricha von Morungena je poslovenila Mateja Gaber, uglasbil jo je Aldo Kumar, interpretirata jo Ema Krečič in Valentin Sojar, na lutnji ju spremlja Izidor Erazem Grafenauer. Oddajo je zvokovno oblikoval Robert Markoč.
Kulturno-umetniško društvo Sodobnost med drugim izdaja tudi prevodne romane; pred kratkim so tako izdali roman Permafrost katalonske pesnice in pisateljice Eve Baltasar. Romaneskna junakinja se išče in zaganja in prepušča spolnosti, pred življenjem in bližino pa se odmika oziroma skriva pod čustvenim permafrostom. Eva Baltasar – ki je doslej objavila že več pesniških zbirk, Permafrost pa je njen prozni prvenec –, je še kako sugestivna pripovedovalka. Več o romanu in še čem pove v pogovoru z Markom Goljo Veronika Rot, prevajalka z obsežnim prevajalskim opusom vrhunskih literarnih del, tudi Cervantesovih Zglednih novel. Za konec pa še dobra novica: pisateljica Eva Baltasar bo predvidoma obiskala slovenski knjižni sejem, Veronika Rot pa je že prevedla njen drugi roman.
Od imena do spomina je knjiga, ki jo lahko dobesedno berete od prve do zadnje strani, lahko preberete odlomek tu in poglavje tam, lahko pa se vračate k njej in v njej vedno najdete kaj zanimivega. Njen avtor dr. Ambrož Kvartič je namreč v monografiji, objavljeni pri Mladinski knjigi, nazorno prikazal in pojasnil, kako so naše prednice in predniki živeli in obeležili življenjske prelomnice od rojstva do smrti ter mnoge vmes, pa tudi kako nekatere prelomne trenutke doživljamo in obeležimo danes. Katere ritualne in obrede bomo ohranili, je seveda uganka, zagotovo pa monografija izpolnjuje edino avtorjevo ambicijo, ki mu je bila zares pomembna – da »pri bralcih vzbudi razmišljanje o lastnih življenjskih prelomnicah, hkrati pa jih tudi spodbudi, da se 'postavijo v kožo' sodržavljanov, sosedov, prijateljev, znancev, prednikov pa tudi zanamcev.« Bralko in bralca, ki bosta tako izvedela tudi kaj o običajih pravoslavcev, muslimanov in Romov, bo ob vsebini pritegnila tudi zasnova monografije, razdeljene na poglavja, vsako poglavje pa prinaša avtorjevo besedilo, še kako ilustrativne citate in še kako zgovorne podobe. Več o monografiji pove avtor v pogovoru z Markom Goljo v najnovejši epizodi podkasta Izšlo je. Nikar ne zamudite, še bolje: naročite se na Izšlo je, in vsak teden boste lahko poslušali nov zanimiv pogovor o zanimivi knjigi, obljublja avtor.
Pisateljica Ana Marwan je zaslovela čez noč. Toda usoda njenega prvenca, romana Lipitsch (prevedla ga je Mojca Krajnc, izdala založba Beletrina), roman sam in tudi pisateljičin pogovor z Markom Goljo za Izšlo je dokazujejo in dokažejo nasprotno. Romaneskni antijunak Lipitsch se je odločil za samoto (morda se je samota odločila zanj), predvsem pa je še kako prepoznaven lik v romaneskni galeriji 21. stoletja. Nikar ne zamudite.
Pisateljica in novinarka Pia Prezelj je z romanom Težka voda (izšel je pri Gogi) napisala izzivalen prvenec: bralko in bralca izzove tako s tematiko (o krčevitem, zakrčenem življenju posameznic in posameznikov na podeželju, a tudi o pokvarjenosti, odpuščanju, zbližanju), predvsem pa s pripovedjo (ki marsikaj zgolj nakaže, napove in ki se cepi in sestavlja po avtoričini volji) – tako da sta morda samo dve možnosti: lepša je, da boste ob branju prikimavali pisateljičini spretnosti in ustvarjalnosti. Možen uvod v branje romana Težka voda je pogovor Marka Golje s Pio Prezelj. Nikar ne zamudite.
Klasični filolog in pesnik dr. Brane Senegačnik ureja pri založbi Družina zbirko Sidera. V njej je doslej izšlo šest knjig, praviloma izborov poezije iz različnih literarnozgodovinskih obdobij. Kot šesta knjiga je tako izšla dvojezična antologija Metafizična poezija angleškega baroka. Antologijo je zasnovala in uredila dr. Nada Grošelj, ki je izbrane pesmi tudi prevedla. Bralka in bralec prevodne poezije imata tako priložnost, da (bolje) spoznata (med drugim) Johna Donna, Johna Wilmota, grofa rochestrskega, edino pesnico v antologiji Anne Bradstreet in druge ter da občudujeta njihovo jezikovno virtuoznost (in prevajalkino, nič manj). Več o metafizični poeziji pove dr. Nada Grošelj v pogovoru z Markom Goljo, v Izšlo je. Nikar ne zamudite.
Gledališka režiserka Ivana Djilas je leta 2022 pri založbi Goga objavila zbirko esejev z naslovom A si lahko vsaj enkrat tiho in zanjo zasluženo dobila Rožančevo nagrado. V Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, pa med drugim izreče stavek: »Preprosto me je sram biti tiho« in tako najlepše pojasni širok tematski razpon svojih esejev, pa tudi zakaj piše, kot piše: neposredno, pogumno, vztrajno, izzivalno, prenicljivo in srčno, za nameček pa s svojimi eseji odgovori tudi na naslovno vprašanje. Nikar ne zamudite.
Antologijo sodobne slovenske kratke pripovedi mladih avtoric in avtorjev z naslovom Polževi razmisleki sta souredili pesnica ter pisateljica Hana Bujanović Kokot in pisateljica Selma Skenderović, izdala jo je Layerjeva založba v Kranju. Ob sourednicah ter avtoricah uvodne in spremne besede se v knjigi predstavljajo Nina Kremžar, Aljoša Toplak, Tinkara Uršič Fratina, Mojca Petaros, Lara Gobec, Jona Levar, Rok Gominšek, Katarina Gomboc Čeh, Ana Lorger, Alex Kama Devetak, Katarina Kolar in Tanja Špes. Tematski razpon njihovih zgodb je zelo širok, o njih pa je Hana Bujanović Kokot med drugim zapisala, da »vabijo k postanku in introspekciji, tihim uporom, jasnim pogledom.« Za objavljene zgodbe je tudi značilno, da so avtorice in avtorji iskali in našli izvirne formalne rešitve, tako da antologija pritegne z vsako novo pripovedjo in tudi z ilustracijami Hanne Jute Kozar. Več o antologiji povesta Hana Bujanović Kokot in Selma Skenderović v pogovoru z Markom Goljo, pa tudi Alex Kama Devetak v samostojni izjavi. Nikar ne zamudite.
Zbirka kratkih zgodb Tatjane Plevnik z naslovom Vabe (Litera, 2023) vsebuje trideset kratkih in kratkih kratkih zgodb. Kaj je njihov skupni imenovalec? Pisateljica je nekoliko dvomila, da obstaja, zato je zgodbe sešila v celoto s kratkimi uvodi v posamezno zgodbo ali skupinico zgodb. Toda njeni uvodi, metateksti odigrajo še kako pomembno vlogo - so namreč še kako prepričljiv zagovor branja in ustvarjanja. Po drugi strani pa se v zgodbah Tatjane Plevnik vseeno razkriva skupni imenovalec, naj so zgodbe kratke ali dolge – zgodbe so zelo zgoščene in z dobrimi konci, predvsem pa se zgodba razlikuje od zgodbe, zato je njihova morebitna rdeča nič raznovrstnost. Med zgodbami v zbirki, ki ima simpatičen in samozavesten podnaslov Zbirka nepovezanih zgodb, v kateri vsaka stoji in pade samo zaradi svojih zaslug, izstopa tudi Vaja v zgoščevanju. Saj veste: udeleženka literarne delavnice popravlja in popravlja zgodbo do popolnosti, ki se skriva v vseh tako in drugače okleščenih zgodbah. Več o zbirki in zgodbah in še marsičem pove pisateljica v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je. Nikar ne zamudite.
Neveljaven email naslov