V esejih piše o osebni izkušnji in se pogosto vrača v odmaknjene, že nekoliko pozabljene svetove mladostnih in tudi sodobnih subkultur.

Uroš Zupan se je leta 1991 z zbirko Sutre najprej predstavil kot pesnik, le nekaj let pozneje, leta 1996, pa je objavil prvo esejistično zbirko Svetloba znotraj pomaranče in se z vsako naslednjo zmerom znova predstavil kot suveren esejist. V esejih piše o osebni izkušnji in se pogosto vrača v odmaknjene, že nekoliko pozabljene svetove mladostnih in tudi sodobnih subkultur, piše o različnih literarnih in glasbenih praksah ter tako pred bralcem oživlja že kar pozabljen svet. To zagotovo velja tudi za zbirko esejev Sedeti v temi. O njej je umetnik prav za publikacijo, ki jo berete, zapisal: “Zares je to, kot večina mojega pisanja, knjiga o času, ki sicer korenini v resničnosti, a se mi z razdalje, ki se zdaj včasih meri še v polovici stoletja, deluje kot čista fikcija.” Tako Uroš Zupan v pisni izjavi, več o svoji zbirki pa bo povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Foto: Ivan Merljak