Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Njena besedila so bila prevedena v vrsto jezikov in uprizorjena na mnogih evropskih odrih. Letos je avtorica objavila svojo prvo in drugo knjigo.
Dramatičarka in performerka Simona Semenič (1975) je dobitnica kar treh Grumovih nagrad za najboljše slovensko dramsko besedilo (za 24ur, 5fantkov in sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije. Njena besedila so bila prevedena v vrsto jezikov in uprizorjena na mnogih evropskih odrih. Letos je avtorica objavila svojo prvo in drugo knjigo. Pri KUD AAC Zrakogled je izšla njena prvenka Me slišiš?, pri Beletrini pa so pod skupnim naslovom tri drame izšle drame tisočdevetstoenainosemdeset, sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije ter mi, evropski mrliči. V oddaji Izšlo je bo Simona Semenič predstavila svoj knjižni prvenec, v katerega je združila dramska besedila jaz, žrtev, še me dej ter drugič, zelo neposredna in odprta besedila, ki jih je povezala s komentarjem, metatekstom. In takšna kot je kot avtorica dramskih besedil, je Simona Semenič tudi v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
753 epizod
Predstavitev knjižnih novostih, predvsem s področja literature v ožjem pomenu besede, pa tudi humanistike (zlasti literarne in umetnostnozgodovinske vede, kulturologije, zgodovine, filozofije itd.). Knjigo osvetli avtor ali avtorica, prevajalec ali prevajalka.
Njena besedila so bila prevedena v vrsto jezikov in uprizorjena na mnogih evropskih odrih. Letos je avtorica objavila svojo prvo in drugo knjigo.
Dramatičarka in performerka Simona Semenič (1975) je dobitnica kar treh Grumovih nagrad za najboljše slovensko dramsko besedilo (za 24ur, 5fantkov in sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije. Njena besedila so bila prevedena v vrsto jezikov in uprizorjena na mnogih evropskih odrih. Letos je avtorica objavila svojo prvo in drugo knjigo. Pri KUD AAC Zrakogled je izšla njena prvenka Me slišiš?, pri Beletrini pa so pod skupnim naslovom tri drame izšle drame tisočdevetstoenainosemdeset, sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije ter mi, evropski mrliči. V oddaji Izšlo je bo Simona Semenič predstavila svoj knjižni prvenec, v katerega je združila dramska besedila jaz, žrtev, še me dej ter drugič, zelo neposredna in odprta besedila, ki jih je povezala s komentarjem, metatekstom. In takšna kot je kot avtorica dramskih besedil, je Simona Semenič tudi v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Feri Lainšček je bil nekoč novinar na Radiu Slovenija. Neki urednik ga je odpustil, kar je bila (nesreča za Radio Slovenija in) sreča za slovensko umetnost. Lainšček se je namreč uveljavil najprej kot vrhunski pisatelj, leta 2007 pa še kot pesnik. Tistega leta je namreč objavil ponarodelo pesniško zbirko Ne bodi kot drugi: pesmi o dvojini. Izjemno uspešni pesniški zbirki (večkrat ponatisnjeni) je sledilo še več še kako prepoznavnih pesniških zbirk, tako pred kratkim zbirka Med nama je angel (pri Literi). Več o svoji najnovejši zbirki, o poeziji za dva, pesnik pove v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Čarovnice so sežigali, ker so bile kakšne ženske posebne, bolj zmogljive ali pa bolj sposobne, skratka, na ta način so jih izločali iz družbe. Tako razmišlja vodilna slovenska dramatičarka v oddaji, posvečeni njeni knjigi tri igre za punce. Zbirka (izšla je pri Beletrini s tehtno spremno besedo Nine Dragičević) vsebuje dramska besedila ti si čudež, ni to to in lepe vide lepo gorijo, tri igre o ženskih usodah v patriarhatu. Pri objavljenih besedilih je ob njeni tematiki pomembno tudi to, da avtorica pogumno nadaljuje svojo dekonstrukcijo dramskega besedila, skratka, tradicijo reinterpretira tako na vsebinski kot na formalni ravni. Več o igrah in svojem ustvarjanju pove Simona Semenič v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
V letu 2021 je Milan Dekleva objavil pesniško zbirko Nevidnosti (pri Slovenski matici), romana Pet za kvartet in Zaplešiva, Dante (pri Cankarjevi založbi) ter zbirko z zgovornim naslovom Eseji in zgodbe (pri KUD Apokalipsa). Zadnja omenjena knjiga je na pogled knjižica, toda knjižica, ki še kako nagovori in pritegne bralca. V njej se avtor predstavlja kot pesnik, esejist in pisatelj s svojimi značilnimi temami. Toda naj pesni, pripoveduje ali esejizira, je vedno prepoznaven. Blizu so mu paradoksi, kritika družbene psihopatologije in zgoščena, že kar minimalistična naracija. Včasih ga očara tehnološki razvoj, toda zmerom ga spremljata skepsa in humor. V uvodni pesmi Postajam optimist./Čutim, da bom kmalu strl/ poslednji oreh/neumnosti.// Še korak, pa se zvrnem v/vedrino!// uvodna kvartina zveni kot razsvetljenski projekt, toda nato sledi presenečenje – antiteza neumnosti ni zmagoviti razum, ampak nekaj, kar je na drugi, drugačni ravni kot dvojica neumnost–umnost, skratka, neke vrste metapozicija, lahko pa tudi nekaj, kar predhodi omenjeni dvojici. Takih in drugačnih sprevrnitev je v zbirki precej, vendar objavljena besedila definitivno ne sodijo v žanr cerebralnih igric. Ob refleksiji velikih tem (kot je ob neki drugi priložnosti zapisal Dekleva: Iz preseženosti v nepresežno) avtor diskretno, a nedvoumno komentira naš čas, naš svet – »Svet, v katerem denar izkorišča in izrablja človeka, je svet brez prihodnosti.« Zato je knjižica Eseji in zgodbe knjiga za danes in jutri.
Dr. Urška Perenič se je z znanstveno monografijo z naslovom Josip Jurčič (1844–1881) in s podnaslovom Pripovednik svojega in našega časa pravočasno poklonila avtorju Desetega brata in drugih pripovednih besedil o nekoliko neodločnih moških (zlasti v povestih) in rastočem slovenskem meščanstvu (zlasti v romanih). Toda čeprav je avtorica objavila monografijo ob okrogli obletnici pisateljeve smrti, ji je šlo za nekaj več, za nekaj pomembnejšega. Kot literarna zgodovinarka in izredna profesorica za slovensko književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani se zaveda, da nacionalni literarni kanon ni nekaj samoumevnega in da naj ne bo mrtva črka na papirju. Tudi zato je ob upoštevanju vseh znanstvenih meril napisala vabljivo in berljivo monografijo z elementi literature: takšna je njena zasnova (retrospektiva), takšen je uvod v monografijo (avtoričin nagovor bralca imenitno posnema Jurčičev slog) in takšna, diskretna je njena pripoved. Več o monografiji (objavljeni pri Beletrini) pove avtorica v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Nataša Velikonja je lani objavila dve knjigi: esejistično zbirko Poezija še vedno ni luksuz in pesniško zbirko Prostor sred križišča (obe pri Založbi Škuc v zbirkah Vizibilija in Lambda in obe s prepoznavnima naslovnicama Samire Kentrić). V pesniško zbirko Prostor sred križišča je uvrstila pretežno intimno, ljubezensko liriko, ki pa ni nastala v neopredeljenem, abstraktnem prostoru, nasprotno: njena ljubezenska lirika je hvalnica ljubezni ljubimk, ki se zgodi in živi v urbanem svetu. Več o zbirki in še čem bo Nataša Velikonja povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi nekaj svojih pesmi. Nikar ne zamudite.
Tone Partljič je v minulih nekaj letih objavil več obsežnih literarnih del, s katerimi je dokazal, da je po srcu pripovedovalec. Trenutno zadnja med njimi je knjiga Ljudje z otoka. V njej pripoveduje o človeških usodah prebivalk in prebivalcev neimenovanega jadranskega otoka s prepoznavnim posluhom in značilno naklonjenostjo, drobce resničnosti pa nato samosvoje razvije – kot bi rekel njegov pisateljski tovariš Drago Jančar – na krilih domišljije. Več o knjigi, objavljeni pri založbi Beletrina, pisatelj pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, posnetim v mariborskem studiu pod Pekrsko gorco. Nikar ne zamudite.
Pred kratkim je Cankarjeva založba izdala monografijo Stati inu obstati; njen avtor dr. Kozma Ahačič je v njej predstavil prvih 50 knjig slovenskih protestantskih piscev. Toda monografija ni samo presežek po svoji vsebini, ampak tudi po zunanji podobi: je bibliofilska izdaja v najboljšem pomenu besede. Izšla je v nakladi 300 izvodov, cena posameznega izvoda je 1990 evrov. Toda kljub visoki ceni je knjiga tik pred razprodajo. Knjižnice so odkupile zgolj 20 izvodov, fizične osebe 10, veliko večino pa so kupili zasebniki. Več o knjigi, predvsem o protestantski ustvarjalnosti, pove dr. Kozma Ahačič v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Dr. Deja Crnović v svoji znanstveni monografiji Politika kot medijski performans analizira, kako politika nagovarja medije in občinstvo. Več o svoji raziskavi, objavljeni pri Znanstveno-raziskovalnem centru SAZU, bo povedala v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
V zbirki Umetnine v žepu (izdaja jo Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU) je kot 19. izšla monografija o kartuziji Jurklošter. Avtorica dr. Mija Oter Gorenčič v monografiji približa bralki in bralcu tako zgodovinski kontekst samostana Jurklošter kot tudi njegovo umetnostno podobo (kartuzija je nastala v drugi polovici 12. stoletja in vsebuje tako romanske kot gotske elemente). Kot zanimivost omenimo, da je Jurklošter povezan tudi s celjskimi grofi, še več: avtorica odgovori tudi na vprašanje, že kar na zgodovinsko uganko, kje je pokopana Veronika Deseniška. Več o kartuziji Jurklošter pove dr. Mija Oter Gorenčič v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Pesnik in prevajalec Milan Jesih poezije ne mistificira, toda tudi njegova najnovejša pesniška zbirka Namreč, objavljena pri Beletrini, navduši. Nastop v oddaji Izšlo je je razumel kot dolžnost, da nekoliko pomaga knjigi. Kako je opravil dolžnost, boste slišali v oddaji s prepoznavnim propagandnim značajem. (Oddajo je pripravil Marko Golja, ki dodaja Nikar je ne zamudite.)
Pisatelj, biolog, ekolog in lovec Boris Kolar je lani objavil zelo dobro pripovedno zbirko Trinajst, letos pa je potrdil dobro pisateljsko kondicijo z romanom Potopimo Islandijo! (tudi ta njegova knjiga je izšla pri založbi Goga in tudi ta se odlikuje z lično opremo Jurija Kocuvana). Več o blagohumornem romanu, v katerem se skupina razočaranih varčevalcev iz izmišljenega nizozemskega mesteca Zwartenburen odpravi na maščevalni pohod nad islandske poslovneže, pove avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Okroglo obletnico rojstva Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega (1821-1881) je kar nekaj založb obeležilo z izidom pisateljevih del. Literarno-umetniško društvo Literatura pa se je avtorju poklonilo z nekoliko drugačnima knjigama, z biografijo Ljudmile Saraskine v prevodu Boruta Kraševca ter z zbornikom Dostojevski in jaz. Zbornik je uredil dr. Matevž Kos, vsebuje pa prispevke sedemnajstih avtoric in avtorjev. Dva izmed njih sta gosta Marka Golje – dr. Alenka Koron, avtorica eseja O ženskih likih v Besih F. M Dostojevskega, in ddr. Igor Grdina, avtor eseja Za Dostojevskim. Nikar ne zamudite.
Filozofinja dr. Nina Petek s svojo znanstveno monografijo Bhagavadgita: onstran vezi, tostran svobode (objavljeno pri Založbi Pivec) bralki in bralcu približa pesnitev, ki je sicer del indijskega epa Mahabharata, hkrati pa je nekaj enkratnega v tradiciji indijskih filozofsko-religijskih besedil. Tako avtorica analizira Bhagavadgito v kontekstu epa in indijske duhovne zgodovine in ugotavlja, da gre za izjemno delo, ki povzema in presega nasprotja med različnimi indijskimi tradicijami. Več o tematiki pove dr. Nina Petek v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Pesnica in esejistka Meta Kušar je pred kratkim pri založbi Litera objavila novo pesniško zbirko Zmaj. Več o poeziji, ki je tudi hvalnica življenju, in še čem, tudi o položaju pesnice, bo umetnica povedala v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Marcel Štefančič, jr. letos že tridesetič (!) objavil Filmski almanah, letni pregled filmske ponudbe. Tokratni almanah je seveda poseben zato, ker je bilo posebno lansko leto, leto, ko so divjali »pandemija, populizem, refašizacija, erozija demokracije, karantene, policijske ure, zapore, paranoja, …« Almanah je tudi letos, že dvajsetič izšel pri zložbi Umco. Več o njem (in še čem) bosta povedala njegov avtor Marcel Štefančič, jr. in njegov urednik Samo Rugelj v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Hinko Smrekar (1983–1942) je bil izjemno vsestranski umetnik. Toda do letošnjega leta je bilo monografij o samosvojem umetniku in njegovem opusu presenetljivo malo: predvsem je treba omeniti monografijo, ki jo je leta 1957 objavil Karel Dobida. V poznejših letih in desetletjih je izšel kak tanek katalog, to skromno tradicijo pa je letos najprej prekinil ddr. Damir Globočnik s svojo monografijo o Smrekarju, potem pa obsežen, dvodelen katalog, ki ga je izdala Narodna galerija, uredila pa avtorica razstave dr. Alenka Simončič. Obsežni katalog vsebuje Smrekarjeva do natisa evidentirana dela, poglobljeni študiji urednice in polihistorja ddr. Igorja Grdine, bibliografijo, seznam razstav … Več o katalogu, Smrekarju in še čem bo povedala dr. Alenka Simončič v oddaji Izšlo je v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Pisateljica, igralka in gledališka mentorica Nataša Konc Lorenzutti je s svojim najnovejšim romanom Beseda, ki je nimam najverjetneje ustvarila svoj najzahtevnejši roman. Pripoveduje namreč o otrocih, ki so jih nacisti ukradli med drugo svetovno vojno, da bi jih oblikovali po svoji ideologiji in interesih Tretjega rajha, predvsem pa pripoveduje o žrtvah in njihovih bližnjih, ki odkrivajo zamolčano travmo. V ospredju romana (objavljenega pri založbi Miš) je dijakinja Sonja Vidmar, ki počasi, a vztrajno odkriva zgodbo svoje družine, predvsem none Barbare, ki je bila ena izmed ukradenih otrok. Pisateljica je roman zasnovala z dvema pripovednima linijama: prva je izrazito dialoška in prikazuje, kako Sonja počasi sestavlja družinski mozaik, druga pa pričevanjska (različni dokumenti none Barbare); tako ji je uspelo podati zgodbo iz dveh dopolnjujočih se perspektiv in ustvariti celostno podobo presunljive usode. Več o romanu avtorica pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
V zgodovini slovenske žanrske literature imajo avtorice pomembno mesto: Ljuba Prenner je s povestjo Neznani storilec napisala enega najzgodnejših žanrskih tekstov, Maja Novak je napisala kar nekaj vrhunskih romanov v različnih tipih žanra; v sodobnosti je Irena Svetek že s svojim prvim žanrskim romanom Rdeča kapica (Beletrina) dokazala, da obvlada žanr, psihologijo in da se ne boji temnih strani življenja. Romaneskna zgodba je daleč od preproste zasnove, saj bralec spremlja dnevniške zapiske nekoga, ki je doživel zelo dosti hudega, in potek preiskave umora štirinajstletne mladenke v parku Kodeljevo v Ljubljani. Trpljenje zaradi nasilja določa marsikoga v galeriji romanesknih likov, dosti je različnih zlorab in zasvojenosti, tako da je Rdeča kapica noir roman v najboljšem pomenu besede. Za nameček je proces iskanja morilca zelo napet, in bodo na svoj račun prišli ljubitelji in ljubiteljice detekcije. Za vse, ki vam bo roman Rdeča kapica všeč, pa še dobra novica: avtorica je že dokončala svojo drugo kriminalko, ki bo izšla naslednje leto. Več pa v oddaji Izšlo je, v pogovoru Marka Golje z Ireno Svetek. Nikar ne zamudite.
Opus Manke Kremenšek Križman za odrasle bralke in bralce na prvi pogled ni posebej obsežen: štiri zbirke kratkih zgodb. Toda kakšnih zgodb! Mnoge zgodbe so namreč še kako pretresljive, sugestivne, pravi romani. Skratka, pisateljica je resda objavila štiri pripovedne zbirke, toda hkrati je objavila okoli sto literarnih univerzumov brez bližnjic. V svoji najnovejši zbirki Tujci (objavila jo je Cankarjeva založba) avtorica posodi grlo ljudem v čustveni, bivanjski stiski ali socialni stiski, včasih ženskam, drugič moškim. Zgodbe so zelo različne, toda v pogovoru z Markom Goljo za oddajo Izšlo je je bila avtorica nedvoumna: »Tukaj je devetnajst zgodb. Lahko bi rekla, da je devetnajst zgodb v precejšnji meri avtobiografskih.« Zgodbe imajo skupni imenovalec: pisateljica čuti svoje literarne junake in junakinje, spremlja njihove korake, odločitve, dejanja in geste z veliko pozornosti, prepričljivo in občuteno. Za nameček je pisateljica, ki je kar petkrat zmagala na natečaju za najboljšo kratko zgodbo Radia Slovenija, v najnovejši zbirki dokazala, da obvlada tudi daljše in pripovedno verjetno zahtevnejše zgodbe. Zato nikar ne zamudite tokratne oddaje, ki se bo začela nekoliko nenavadno, pa tudi zbirke Tujci ne.
Janez Ramoveš je samosvoj pesnik, pesnik, ki se je z odločitvijo, da bo pisal v narečju, na prvi pogled omejil, toda s to na pogled samouničevalno gesto v skupnosti, v kateri je jezik visoko, zelo visoko na lestvici narodovih vrednot, mu je uspelo dosti, še več: s poezijo, pisano v narečju, izreka med drugim temačne strani življenja v na pogled geografsko zamejeni skupnosti, toda hkrati zveni univerzalno, in ko se bralka ali bralec prepusti njegovi poeziji, kaj hitro ugotovi, da ta pripoveduje (in molči!) o najpomembnejših in najtemnejših življenjskih temah, tudi o nasilju, umiranju in smrti, vsebuje pa tudi humorne priostritve, tako da njegove pesmi spremljajo bralko ali bralca še dolgo po branju. Več o svoji najnovejši pesniški zbirki Skupinska slika (Folklora), objavljeni pri Cankarjevi založbi, bo Janez Ramoveš, pred leti tudi dobitnik Jenkove nagrade, povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Neveljaven email naslov