Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Leta 1988 je v zbirki Lirika izšel prvi izbor pesmi Emily Dickinson v slovenščini v prevodu Marta Ogna; pred kratkim pa je v zbirki Kondor izšel nov izbor priljubljene pesnice z naslovom Ta svet ni konec. Izbor je pripravila Nada Grošelj, ki je tudi prevedla pesničine pesmi in nekaj pisem ter prispevala izčrpno spremno besedo. Več o pesnici in njeni poeziji nam bo prevajalka povedala v oddaji Izšlo je v pogovoru z Markom Goljo, slišali pa bomo tudi nekaj pesmi Emily Dickinson, med drugim tisto, ki se začne z verzom Po bolečini čustvo zleseni … Nikar ne zamudite.
753 epizod
Predstavitev knjižnih novostih, predvsem s področja literature v ožjem pomenu besede, pa tudi humanistike (zlasti literarne in umetnostnozgodovinske vede, kulturologije, zgodovine, filozofije itd.). Knjigo osvetli avtor ali avtorica, prevajalec ali prevajalka.
Leta 1988 je v zbirki Lirika izšel prvi izbor pesmi Emily Dickinson v slovenščini v prevodu Marta Ogna; pred kratkim pa je v zbirki Kondor izšel nov izbor priljubljene pesnice z naslovom Ta svet ni konec. Izbor je pripravila Nada Grošelj, ki je tudi prevedla pesničine pesmi in nekaj pisem ter prispevala izčrpno spremno besedo. Več o pesnici in njeni poeziji nam bo prevajalka povedala v oddaji Izšlo je v pogovoru z Markom Goljo, slišali pa bomo tudi nekaj pesmi Emily Dickinson, med drugim tisto, ki se začne z verzom Po bolečini čustvo zleseni … Nikar ne zamudite.
Umetnostni zgodovinar ddr. Damir Globočnik je ob vrsti razstavnih katalogov objavil kar precej monografij na presečišču zgodovine, kulturne in umetnostne zgodovine. V svojih monografijah tako osvetli in približa že nekoliko pozabljene strani in poglavja iz nacionalne zgodovine, poglavja, ob katerih se bralka in bralec po temeljitem vpogledu v preteklost verjetno tudi vprašata kako je danes. S svojo najnovejšo monografijo o satiričnem listu Brencelj, ki ga je v drugi polovici 19. stoletja (1869–1875, 1877–1886) snoval pisatelj, dramatik in časnikar Jakob Alešovec (1842–1901 v hiralnici v Ljubljani), avtor nazorno pokaže, kako zelo je satira pomembna za družbo. Toda čeprav je bil Brencelj satiričen list v dobrem pomenu besede, čeprav se je z njim ukvarjala tudi oblast in čeprav so ga precej brali, je žalostno propadel (zaradi neplačevanja naročnin). Več o Brenclju in njegovem snovalcu Jakobu Alešovcu pove ddr. Damir Globočnik v pogovoru z Markom Goljo, v Izšlo je. Nikar ne zamudite.
Pisatelj in pesnik Feri Lainšček snuje avtobiografsko romaneskno trilogijo. Leta 2020 je objavil prvi del, roman Kurji pasti (pri Beletrini) in v njem rekonstruiral, poustvaril svoje najzgodnejše življenje, tudi – tako avtor – podzavest oziroma nezavedno. Letos je pisatelj pri isti založbi objavil roman Petelinje jajce. Roman nadaljuje pripoved o Fereku, hkrati pa je poklon pisateljevim staršem, tesno povezani vaški skupnosti (saj se spominjate lepega, presunljivega konca romana Kurji pastir?), pomembno, zelo pomembno vlogo v romanu pa odigra tematika magičnega mišljenja in doživljanja sveta. Več o romanu pove Feri Lainšček v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Pisateljica Samanta Hadžić Žavski (1993) je knjižno nastopila z zbirko kratke proze Serijski morilec (2019), sledila je še ena zbirka kratke proze Obiski (2022), tako da je njena tretja knjiga Smrt, zavita v temo njen prvi roman. V romanu, objavljenem v zbirki Prišleki pri LUD Literatura, pisateljica občuteno pripoveduje o družini, otroštvu in odraščanju, vplivu vojne v Bosni na življenje preživelih (ki so prav tako žrtve), kot vodilni motiv pa riše smrt. Več o berljivem in nežnem romanu, ki zajema večletno obdobje v odraščanju in zorenju literarne junakinje, pove Samanta Hadžić Žavski v pogovoru z Markom Goljo za Izšlo je. Nikar ne zamudite.
Ob 60-letnici programa Ars lahko spoznate še eno zanimivo oddajo Izšlo je iz radijskega arhiva. Pesnica Barbara Korun (letos praznuje okrogel jubilej, tudi slovenska avtorica v središču letošnjega mednarodnega literarnega festivala Vilenica) je leta 2021 objavila pesniško zbirko Idioritmija, napisala pa je tudi spremno besedo, kratek esej, ki lepo pojasni marsikatero potezo in pomen objavljenih pesmi. Knjigo je uredil Gašper Malej, izdala sta jo KUD AAC Zrakogled in Umetniško združenje Hyperion, zelo okusno pa so jo oblikovali PADALCI (Irena Gubanc in Teja Jalovec). Toda naj je pesnica še tako dobra esejistka in poznavalka svoje poezije, v pogovoru za oddajo Izšlo je naredi nekaj, kar na papirju ni mogoče: o svoji poeziji pripoveduje s svojim lastnim ritmom, mogoče manj zgoščeno, toda bolj občuteno. Naslovni cikel, ki vsebuje približno dvajset pesmi, zapisov sanj, označi s sintagmo duševna kalibracija, skratka, sanje nekako poravnajo sanjajočo osebo in svet, pesnica pa (namesto da bi brala) pripoveduje eno izmed sanj. Cikel Najdenke vsebuje na prvi pogled mimobežne pesmi, toda kljub svoji kratkosti pesmi v ciklu izrekajo intenzivna, implozivna doživetja narave. Sklepni cikel Elohacija tradicionalni poeziji dolguje največ, s pripisi datumov in krajev nastanka posamezni pesmi daje celo vtis, kot da gre za komentarje resničnosti, toda lepše kot branje cikla kot komentarja nečesa, je doživetje trenutka in umirjenosti, zrelosti in zavedanja, ki so eno s pesmimi (v pesmi Včeraj pesnica zapiše zdaj sem (tu)/hipna točka/ravnovesja). Več o zbirki in še čem, tudi o vonjih, pove Barbara Korun v pogovoru z Markom Goljo, v oddaji Izšlo je (premierno smo jo predvajali na Arsu 27. maja 2021).
Letos praznujemo šestdesetletnico programa Ars. Zato vprašanje Kaj imata (med drugim) skupnega Josip Vidmar in Kajetan Kovič, ni pretežko. Med drugim sta – seveda – oba nastopila v oddaji Izšlo je. 18. novembra 1979 je bil na Tretjem programu (takrat še ni bil Ars) objavljen pogovor Andreja Arka z Josipom Vidmarjem, avtorjem spominske zbirke Obrazi (Državna založba Slovenije, 1979). Pri njenem nastanku sta ob avtorju Andreju Arku in gostu Josipu Vidmarju sodelovala še bralka Bojana Avsenak in mojster zvoka Igor Otavnik. Žal v arhivu ni niti ene oddaje Izšlo je, ki jo je zasnoval Ciril Stani (zasnoval je vsaj še dve paradni oddaji tretjega programa Radia Slovenija, Naše znanstvenike pred mikrofonom in Naše umetnike pred mikrofonom). Njegovo delo je nadaljeval Andrej Arko; njegov intervju z Josipom Vidmarjem je najstarejša ohranjena oddaja Izšlo je v arhivu. V radijskem arhivu pa je kopica oddaja, ki jih je od zgodnjih devetdesetih let dalje pripravil Marjan Kovačevič Beltram. Ena izmed njih je tudi njegov pogovor s pesnikom, esejistom, pisateljem, prevajalcem in urednikom Kajetanom Kovičem, avtorjem romana Pot v Trento (Pomurska založba, 1994); pri nastanku oddaje (predvajana je bila 15. novembra 1994) je sodeloval tudi Slobodan Kaloper, bralec odlomka iz Kovičeve knjige. Pod črto: ob Arsovem jubileju vas vabimo na potovanje v ne tako oddaljeno preteklost.
Pesnica, pisateljica in prevajalka Lidija Dimkovska je pred kratkim pri Založbi Mladinska knjiga v zbirki Nova slovenska knjiga objavila svojo sedmo pesniško zbirko z naslovom Mejno stanje in četrto, prevedeno v slovenščino. Pesmi za zbirko je umetnica ustvarila v dneh in mesecih epidemije, v mejnem stanju na sebi, stanju, ki je spodbudilo tudi vrsto drugih mejnih stanj. Več o zbirki in pravkar objavljenih pesmih (poslovenil jih je Aleš Mustar) pove avtorica v pogovoru z Markom Goljo, v Izšlo je. Nikar ne zamudite.
Pisateljica Mirana Likar se je ¬– med drugim – podpisala pod romana Babuškin kovček ter Pripovedovalec in pripovedne zbirke Sobotne zgodbe, Sedem besed in Glasovi, tako da je (pri Gogi objavljena) zbirka Ženska hiša že njena četrta pripovedna zbirka. Z objavljenimi zgodbami je pisateljica ponovno dokazala, da zna pripovedovati oziroma da njeni junaki in njene junakinje pripovedujejo še kako prepričljivo zgodbe svojega življenja, pogosto o intimnih travmatičnih izkušnjah. Pisateljičine zgodbe so brezkompromisne, to med drugim pomeni, da v njih ni srečnega konca (niti takrat, ko ga nekoliko napoveduje). Več o svojih zgodbah (ki jih Diana Pungeršič, avtorica odlične spremne besede označi za romane v malem) Mirana Likar pove v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je, prebere pa tudi odlomek iz zgodbe Kri ni voda. Nikar ne zamudite.
Sociologinja in filozofinja dr. Renata Salecl je v minulem poldrugem desetletju objavila vrsto knjig, v katerih razumljivo in argumentirano opisuje protislovja in anomalije sodobnega sveta ter jih postavi v širši družbeni kontekst. V največji meri velja to tudi za njeno knjigo Čas grobosti (objavljeno pri Mladinski knjigi v zbirki Ergo). Tako avtorica med drugim lepo pojasni, zakaj je vljudnost pomembna tudi danes. Več o knjigi s še kako aktualno tematiko pove dr. Renata Salecl v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Andraž Rožman je pisatelj, nekdanji novinar, urednik in aktivist. Leta 2019 je objavil biografski roman Trije spomini : med Hajfo, Alepom in Ljubljano o sirijskem beguncu Mohamadu Abdulu Monaemu, lani pa pri isti založbi, pri Gogi, svoj drugi roman Titov sin in se z njim uvrstil med deseterico, ki se je letos potegovala za kresnika. Roman ima zanimivo zasnovo – njegova protagonista (in pripovedovalca) sta pisec oglasov in družbeni marginalec. Na prvi pogled sta pripadnika različnih svetov, na drugi … Več o romanu, ustvarjanju in svetu pove avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Lado Kralj (1938-2022) je bil zelo vsestranska osebnost: med drugim je med letoma 1959 in 1961 delal kot novinar na RTV Ljubljana, leta 1965 je diplomiral na Filozofski fakulteti iz primerjalne književnosti in literarne teorije ter angleškega jezika s književnostjo, od 1967 do 1971 je bil asistent dramaturgije na AGRFT, leta 1970 je soustanovil Glej, študiral je v Združenih državah Amerike, nato še Pekarno, bil umetniški vodja Drame, uredil Zbrano delo Slavka Gruma, leta 1987 pa se je zaposlil na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo. Ob pedagoškem in znanstvenem delu predvsem o ekspresionizmu in teoriji drame je začel pisati prozo. Leta 2010 je objavil zbirko kratke proze Kosec koso brusi (zanjo je dobil nagrado za najboljši prvenec in fabulo), štiri leta pozneje je objavil roman Če delaš omleto, lani pa še roman Ne bom se več drsal na bajerju. Vendar Lado Kralj žal ni dočakal uvrstitve svojega romana v ožji izbor za nagrado kresnik. Zato v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je o berljivem in občutenem romanu o Ljubljani med drugo svetovno vojno in po njej pripovedujeta avtorjeva življenjska sopotnica Jožica Avbelj in glavni urednik založbe Beletrina Urban Vovk. Nikar ne zamudite.
Pesnica in dramatičarka Katja Gorečan je lani pri Literarno-umetniškem društvu v zbirki Prišleki objavila svoj prvi roman Materinska knjižica. Roman o ženski, ki spontano splavi, je nagovoril bralke in bralce, kritičarke in kritike, pred kratkim so ga ponatisnili, uvrstil pa se je tudi v ožji izbor za nagradi kritiško sidro in kresnika. Več o poetičnem romanu, ki ga pripoveduje fetus, pove avtorica v pogovoru z Markom Golja, med drugim pripoveduje tudi o dragocenem sodelovanju z urednico Veroniko Šoster in še čem. Nikar ne zamudite.
Mirt Komel je pisatelj in filozof, ki piše pripovedne in filozofske knjige. Toda to dvoje, literatura in filozofija, v njegovih literarnih jezikih ni mehanično ločeno. To velja tudi za njegov četrti roman Akiles (objavljen pri založbi Goga). Roman je že na prvi pogled poklon Jamesu Joyceu, pripoveduje pa o pisateljevih formativnih dneh, o vstajniškem vrenju. Tekst pripovedujejo mlad anarhist, njegova punca in njen profesor, predvsem pa se odlikuje s svojo jezikovno podobo, igrivo in bravurozno. Nikar ne zamudite.
V zbirki Naprej pri založbi Sophia je z letnico 2022 izšla študija z zgovornim naslovom Feminizem je za vsakogar in z nekoliko esejističnim naslovom Strastna politika. Študijo je napisala ameriška pesnica, aktivistka in feministična teoretičarka bell hooks (psevdonim Glorie Jean Watkins), poslovenila pa jo je Ana Makuc, avtorica spremne besede. Avtorica med drugim opozori, da bodo morale ženske, preden bodo lahko spremenile patriarhat, spremeniti sebe. Skratka, knjiga ponuja celosten vpogled v zelo pomembno družbeno tematiko in problematiko. Feminističen projekt in gibanje (sta ob njegovi večsmernosti) med drugim poskus in volja, kako v vsakdanjem življenju in družbi preseči hierarhične odnose in različne oblike neenakopravnosti ter izključevanja. Z Ano Makuc se pogovarja Marko Golja in sporoča bolj kot običajno Nikar ne zamudite.
Pisateljica Adriana Kuči je bila med obleganjem Sarajeva najstnica, med epidemijo covida, skratka, dobrih dvajset let pozneje, pa je napisala presunljiv roman z zgovornim naslovom Ime mi je Sarajevo. V romanu (izšel je pri Založbi Litera z dobro spremno besedo Ervina Hladnika Milharčiča) med drugim piše o obleganju naslovnega mesta, o razmerju s toksičnim partnerjem in o veliki, osrečujoči ljubezni. Več o romanu pove avtorica v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Na začetku (in koncu) tokratne epizode Izšlo je lahko slišimo, kako kitarist Beni Baute igra ljudsko melodijo s Kanarskih otokov, melodijo, ki je neke vrste kontrapunkt romanu Otok psov. Roman je napisal Primož Mlačnik in z njim zmagal na natečaju Literarno-umetniškega društva Literatura za izvirni slovenski roman. V utemeljitvi nagrade je žirija med drugim zapisala, da gre za "detektivski roman brez detektiva". Več o romanu, njegovi pripovedni strategiji, avtorskih odločitvah in še čem pove avtor Primož Mlačnik v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Pisateljica, prevajalka in literarna zgodovinarka Katarina Marinčič je konec lanskega leta pri založbi Beletrina objavila nov roman z naslovom Ženska s srebrnim očesom. Avtorica ni igrala na obseg, dolžino, debelino, ampak na intenzivnost, zgoščenost in dvoumnost. Bralec se ob branju romana sicer lahko sprašuje, kdo je ženska v naslovu ali kaj se je zgodilo takrat in takrat, toda pisateljica stavi in stavo dobi s psihološko pretanjenim pripovednim tokom, s katerim lepo predstavi romanesknega junaka, antijunaka Emila, moškega, ki svet predvsem opazuje, ga nekoliko poskuša razumeti, vendar ne razmišlja in ne deluje kot človek dejanja. Več o romanu in še čem pove Katarina Marinčič v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo.
Pesnik, pisatelj, komediograf, esejist, operni, filmski in gledališki režiser Vinko Möderndorfer je pred kratkim pri založbi Litera objavil novo pesniško zbirko z naslovom Naprej naprej in z njo ponovno sugestivno izrazil svoj socialni čut, posluh za ranjene, odrinjene, hkrati pa tudi kritičnost do uničevalcev razkrajalcev sodobnega sveta. Več o zbirki, ustvarjanju, kapitalizmu in še čem pove umetnik v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi pesem, dve. Nikar ne zamudite.
Znanstvena monografija Užaljeno maščevanje ima še kako zgovoren podnaslov: Spomin na italijanska fašistična taborišča. Nastala je na podlagi raziskovalnega projekta ARRS Italijanska fašistična taborišča v Spominih Slovencev in Slovenk. Avtorici Marta Verginella in Urška Strle ter avtor Oto Luthar so se v obliki odprtega intervjuja pogovarjali predvsem z vrsto ljudi, ki so bili internirani v italijanska taborišča (Gonars, Rab in mnoga druga) v letih druge svetovne vojne. Na podlagi njihovih pričevanj so predstavili manj znano in žal tudi nekoliko pozabljeno poglavje iz let druge svetovne vojne. Več o usodi internirank in internirancev ter o zasnovi monografije pove Oto Luthar v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je. Nikar ne zamudite.
Tanja Špes se profesionalno ukvarja s psihologijo in terapijo, in to je v njeni prvenki, v zbirki zgodb z naslovom Nedaleč stran še kako razvidno. Razmerja med liki so izdelana, zanimiva, vznemirljiva, takšna pa je tudi celotna knjiga: njene zgodbe se namreč dogajajo v distopični prihodnosti, ki zagotovo ni najboljša možna prihodnost. Več o zbirki Nedaleč stran, objavljeni pri Cankarjevi založbi, pove Tanja Špes v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Eden izmed vodilnih slovenskih plečnikoslovcev Damjan Prelovšek je svoje odlično poznavanje mojstrovega opusa ponovno potrdil z monografijo o Narodni in univerzitetni knjižnici. Monografijo so izdali ZRC SAZU (Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta), Narodna in univerzitetna knjižnica in Univerza v Ljubljani (Fakulteta za arhitekturo); založila jo je Založba ZRC SAZU. Avtor je monografijo zasnoval tridelno – v prvem delu je objavil daljše besedilo o NUK-u, njegovem nastanku in Plečnikovih rešitvah, v drugem delu svoje fotografije morda najbolj znane zgradbe na Slovenskem, v tretjem pa reprodukcije načrtov in osnutkov. Več o Plečniku, monografiji in še čem pove Damjan Prelovšek v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Neveljaven email naslov