Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
»Prostor sveta je enoten in se je odrekel gostoljubju,« lahko med drugim preberemo v najnovejši knjigi poezije Milana Dekleve.
»Prostor sveta je enoten in se je odrekel gostoljubju,« lahko med drugim preberemo v najnovejši knjigi poezije Milana Dekleve z naslovom Gestalt. Posebno enotnost ji daje alegoričnost, ki se – s prispodobo Ustanove, ki se podaljšuje iz pesmi v pesem – razvija v besedilno strategijo. Milan Dekleva se v njej znova kaže kot poglobljen, brezkompromisen in luciden opazovalec sveta tukaj in zdaj, ki mu nikoli ne zmanjka smisla za humor.
753 epizod
Predstavitev knjižnih novostih, predvsem s področja literature v ožjem pomenu besede, pa tudi humanistike (zlasti literarne in umetnostnozgodovinske vede, kulturologije, zgodovine, filozofije itd.). Knjigo osvetli avtor ali avtorica, prevajalec ali prevajalka.
»Prostor sveta je enoten in se je odrekel gostoljubju,« lahko med drugim preberemo v najnovejši knjigi poezije Milana Dekleve.
»Prostor sveta je enoten in se je odrekel gostoljubju,« lahko med drugim preberemo v najnovejši knjigi poezije Milana Dekleve z naslovom Gestalt. Posebno enotnost ji daje alegoričnost, ki se – s prispodobo Ustanove, ki se podaljšuje iz pesmi v pesem – razvija v besedilno strategijo. Milan Dekleva se v njej znova kaže kot poglobljen, brezkompromisen in luciden opazovalec sveta tukaj in zdaj, ki mu nikoli ne zmanjka smisla za humor.
Brina Svit se je uveljavila kot avtorica romanov, z zbirko Nove definicije ljubezni pa se prvič predstavlja kot avtorica kratkih zgodb oziroma novel. Zbirka vsebuje deset novel, njihov skupni imenovalec pa je ljubezen z različnimi obrazi in potezami. Še pomembnejši skupni imenovalec pa je, da so novele o ljudeh, ki spoznavajo in doživljajo različne ljubezni, napisane z veliko prepričljivostjo. Pisateljica ne ubira bližnjic in se ne ponavlja. Vsaka zgodba je zgodba zase, s samosvojo junakinjo ali junakom, postavljenim v plastično predstavljeni mikrokozmos, pa naj bo to Pariz ali Ljubljana ali … Zgodbe so vidne kot filmi, prizorišča skoraj otipljiva, protagonisti živi tudi ko so otrpli. In tu so še zapleti, ki niso črno-bili, zapleti, ki se lahko končajo samo s celostnimi konci, ko je vse nekako izrečeno in še več v zraku. Več o zbirki, ki jo je pisateljica napisala v francoščini, nato pa prevedla v slovenščino, pa v oddaji Izšlo je: z Brino Svit se je v novogoriškem studiu pogovarjal Marko Golja. Nikar ne zamudite.
Boris A. Novak je eden izmed redkih slovenskih pesnikov, ki se v svoji poeziji pogovarja in v upesnjevanju novih pesemskih oblik kosa s Francetom Prešernom. Za njegovo poezijo je značilno, da je lahko zelo igriva in da izraža temeljna občutja sveta v njegovi pestrosti in bogastvu, hkrati pa je zelo osebna, pogosto pričevanjska ali celo osebnoizpovedna. Le nekaj let po izidu magistralnega epa Vrata nepovrata je pesnik pri isti založbi, pri novomeški Gogi, objavil obsežno in konceptualno izvirno pesniško zbirko Lunin koledar. Predstavil jo je v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, posnetim na daljavo. Ker je v zraku 3. december, ta veseli dan kulture, Prešernov in njegov rojstni dan, pesnik pove kako besedo manj o zbirki in besedo več o svojem odnosu do Prešerna in še kaj. Nikar ne zamudite.
Na kaj pomislite, ko slišite ali preberete ime Selma Lagerlöf? Na njen mladinski roman Čudovito popotovanje Nilsa Holgersona? Na njen roman Gösta Berling? Na Nobelovo nagrado? Na njeno stransko vlogo v romanu Milana Dekleve z naslovom Telo iz črk? Seveda so vsi ti odgovori legitimni, toda obstaja visoka verjetnost, da boste potem, ko boste prebrali njen roman Cesar Portugalije, ob njenem imenu pomislili prav na ta roman. Zakaj? Zato ker je odlična miniatura v najboljšem pomenu besede. Ker pisateljica pripoveduje zelo preprosto, učinki njene pripovedi pa so še kako sugestivni. Ker pripoveduje o preprostem človeku, kateremu postavi spomenik. Ker sicer pripoveduje o enem človeku, toda hkrati ustvari celo galerijo še kako človeških likov. Ker … Naslovni junak romana (pisateljica ga sicer označi za pripoved) je preprosti dninar Jan, pripoved pa se začne v drugem desetletju dvajsetega stoletja. Jan živi svoje življenje kot tlako brez veselja, radosti vse do trenutka, dokler se ne zgodi največji čudež v njegovem življenju – njegova žena Katrin rodi hčerko Klaro Gullo. Nekdo, ki je bil prej nergač, nejevoljnež in kar je še podobnih oznak, se spremeni od nog do glave. Njegova hči postane smisel njegovega življenja, središče njegovega vesolja, svetloba dne in vir navdiha. Poglavja, v katerih pisateljica pripoveduje o Janovi ljubezni do hčerke, so antološka hvalnica očetovstvu. Toda pisateljica se ne zadovolji s premočrtno pripovedjo, ampak psihološko verjetno razvije tudi temno stran očetove ljubezni do hčerke. Več o enem izmed najlepših prevodnih romanov iztekajočega se leta bo v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo povedala prevajalka in avtorica spremne besede Mita Gustinčič Pahor. Nikar ne zamudite.
Esad Babačić že desetletja soustvarja sodobno slovensko kulturo: najprej kot pevec skupine VIA Ofenziva, nato z vrsto pesniških zbirk kot pesnik, letos pa se je knjižno predstavil še kot esejist in je za esejistično prvenko Veš, mašina, svoj dolg dobil Rožančevo nagrado. V esejih piše o ljudeh, ki jih je srečal, videl, o trenutkih, ki jih je doživel. In čeprav stke občuteno podobo preteklosti, celo galerijo antoloških vinjet, ga zanima svet tukaj in zdaj, svet, ki se izgublja, ki je daleč od najboljšega vseh možnih svetov. Predvsem pa je avtor rojen pripovedovalec: pripoveduje z občutkom, ne da bi zdrsnil v neskončen egotrip, ampak pripoveduje bralki in bralcu z željo, da bi ga slišala. Za nameček je knjiga poklon Vodmatu (Lahko se odseliš z Vodmata, vendar se on ne bo nikoli izselil iz tebe.), vsebuje pa tudi kar nekaj občutenih vrstic o avtorjevem razmerju do očeta. Več o zbirki in seveda panku je Esad Babačić povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
V zbirki Novi pristopi pri Literarno-umetniškem društvu Literatura je izšla knjiga z nekoliko skrivnostnim naslovom Diafanije in z zgovornejšim podnaslovom Pogovori o likovni in literarni umetnosti. Avtorja knjige akademik Jožef Muhovič in dr. Vid Snoj sta izbrala šest parov likovnih in literarnih del (med drugim Žensko v modrem, ki bere pismo Jana Vermeerja in pesem Vermeer nobelovca Transa Tranströmerja) ter se o njih pogovarjala zvedavo in poznavalsko. Več o zelo informativni knjigi, ki je najbolj zanimiva prav na robovih interpretacije, sta avtorja povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Dr. Tomaž Grušovnik se je med drugim podpisal pod znanstveni monografiji Odtenki zelene in Etika živali, njegova najnovejša knjiga z izzivalnim naslovom Karantenozofija (s podnaslovom Razmišljanja o pandemiji) pa je izšla pred kratkim v zbirki Ergo pri Mladinski knjigi. Avtor se je v njej poglobil v najbolj intimno osebno izkušnjo, to pa zato, ker je prepričan, da ta pravzaprav odseva osebno izkušnjo človeštva. Pri svojem premisleku o epidemiji se opre tudi na socialno psihologijo in med drugim prepričljivo pojasni, zakaj, kako in koga nagovarjajo teorije zarot. Več o knjigi in še marsičem bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Leta 2009 je Boris Kolar prijetno presenetil z romanom Iqball hotel, dobrih deset let pozneje pa je z zbirko kratkih zgodb s preprostim naslovom Trinajst ponovno dokazal, da je avtor, vreden branja. Naslov, ki sporoča bralki in bralcu, koliko zgodb vsebuje zbirka, je na mestu. Zgodbe so namreč zelo zelo različne, in to je zagotovo ena izmed njihovih odlik. Čeprav avtor v intervjuju pove, da zgolj zapisuje zgodbe, so zgodbe odlično napisane, so hkrati žive in literarne. V njihovem ospredju so pogosto pojavi, ki jih v vsakdanjem življenju ne opazimo, na primer vonj, pomembno vlogo v zgodbah odigrajo tudi živali, toda morda je temeljna značilnost objavljenih zgodb avtorjev smisel za pripoved, ki je na pogled zelo sproščena in vendar natančno odmerjena, ležerna in hkrati učinkovita. K prepričljivosti zgodb precej prispeva tudi njihova poudarjena in spretno izpeljana vizualna razsežnost, nekatere izmed objavljenih zgodb pa so berljive oziroma gledljive kot film, na primer Zlata medalja. Več o zbirki je njen avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Kot 114. knjiga je v zbirki Moderni klasiki (pri Cankarjevi založbi) izšla zbirka Bizarne zgodbe Olge Tokarczuk. Zgodbe so na prvi pogled zelo različne , vendar (kot pove prevajalka Jana Unuk v pogovoru z Markom Goljo) imajo nekaj skupnih točk; verjetno glavna skupna točka je, da zgodbe poskušajo pogledati na svet z nekoliko drugačnega zornega kota. Avtorica v svoje zgodbe spretno vpleta žanrske drobce, precej pozornosti pa nameni ženskam. Moški so namreč njenem v opusu manj prisotni, so nekako manj aktivni, manj borci kot ženske. Nekatere zgodbe v zbirki se dogajajo v prihodnosti in avtorica vznemirljivo raziskuje vpliv izpopolnjene tehnologije na človeško psiho. Skratka, vabljeni k branju zbirke in k poslušanju oddaje.
Na prvi pogled je roman Nam me kdo zbudi roman o erotičnem doživetju, na drugi o vstopu v skrivnostni svet neskončnega življenja, na tretji o posledicah in stranpoteh stranskih in več časov, pa tudi o razmerju do bližnjih, dozorevanju in še čem. Avtorica romana Lucija Stepančič je tako napisala berljiv in izzivalen roman, ki bralko in bralca še kako preseneča. Več o romanu pa v oddaji Izšlo je, v pogovoru Marka Golje z Lucijo Stepančič, tudi avtorico zanimivih kratkih zgodb.
Nekaj ur po objavi novice, da je letošnja Nobelova nagrajenka za književnost ameriška pesnica in esejistka Louise Glück, vas vabimo, da poslušate pogovor Tine Kozin z Veroniko Dintinjana, avtorico in prevajalko izbora lavreatkinih pesmi z naslovom Onkraj noči. (Pogovor dveh pesnic o tretji pesnici je bil prvič objavljen 4. avgusta 2011, vendar je še kako svež in zanimiv.)
Na prvi pogled je roman Naj me kdo zbudi roman o erotičnem doživetju, na drugi o vstopu v skrivnostni svet neskončnega življenja, na tretji o posledicah in stranpoteh stranskih in več časov, pa tudi o razmerju do bližnjih, dozorevanju in še čem. Avtorica romana Lucija Stepančič je tako napisala berljiv roman, ki bralko in bralca še kako preseneča. Več o romanu pa v oddaji Izšlo je, v pogovoru Marka Golje z Lucijo Stepančič, tudi avtorico zanimivih kratkih zgodb.
Umetnostni zgodovinar Sarival Sosič je leta 2017 pozitivno presenetil, ko je objavil romaneskni prvenec Starec in jaz. Leto pozneje je objavil svoj drugi roman Jaz sam in letos še tretjega z naslovom Sin in sin. Tudi v svojem najnovejšem romanu se avtor navezuje na avtobiografsko izkušnjo, vendar jo je vtkal – oznaka je njegova – v idejni roman. Roman Sin in sin je namreč roman o življenju, njegovi dinamiki, hkrati pa je to roman o rojstvu, življenju in usodi umetnosti v sodobnem svetu. Avtorsko ambiciozno delo je pisatelj izpeljal tako, kot si ga je zamislil in kot se spodobi: brezkompromisno. Več o romanu bo povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Leta 1992 je na železniško postajo v Rennesu na zahodu Francije pripotoval Velibor Čolić, po rodu Hrvat, nekdanji vojak bošnjaške vojske, avtor knjige v hrvaščini in bodoči avtor vrste knjig v francoščini. O svoji izkušnji izgnanca je Čolić napisal roman Priročnik za izgnance (s podnaslovom Uspešno izgnanstvo v petintridesetih korakih), prvi del svoje trilogije o izgnanstvu. Roman je v prevodu Ane Barič Moder izšel pri Založbi Goga. Založba je pred tremi leti že izdala pisateljev roman Sarajevski omnibus (v prevodu iste prevajalke), poleti pa je gostila avtorja v novomeški pisateljski rezidenci. Takrat je pogovor z Veliborjem Čolićem o njegovi izgnanski in pisateljski izkušnji posnel Marko Golja. Nikar ne zamudite.
Se spomnite kakšnega hollywoodskega filma, v katerem kak negativec ukaže sežgati domnevno čarovnico na grmadi? Knjiga Silvie Federici ponuja drugačno, kritično podobo lova na ćarovnice, natančneje preganjanja in izkoriščanja žensk na prehodu iz fevdalizma v kapitalizem. Med drugim avtorica pokaže, kako je bil lov na čarovnice sestavni preganjanja znanja o kontroli rojstev, proces pa je potekal hkrati s kolonializmom in tako prispeval k akumulaciji kapitala. Več o knjigi bo povedala avtorica spremne besede dr. Lilijana Burcar (v pogovoru z Markom Goljo).
Uroš Zupan se je najprej uveljavil kot pesnik, pozneje še kot esejist, prevajalec in urednik, v zadnjem času pa piše tudi prozo. Zato ne preseneča hibridni značaj njegove najnovejše zbirke z naslovom Sanjska knjiga. Naslovni cikel se zagotovo vpisuje v poezijo, cikla Oda za avstralsko ovčarko in Da se ne pozabi pa vsebujeta tudi besedila, ki so morda pesmi v prozi, morda kratke kratke pripovedi, morda... Več o zbirki je povedal avtor, na začetku pogovora v živo pa ga je Marko Golja povprašal o avtorjevi zahvali Javni agenciji za knjigo za delovno štipendijo. Nikar ne zamudite.
Filozofinja in sociologinja dr. Renata Salecl je v svoji najnovejši knjigi z naslovom Človek človeku virus zbrala krajša besedila, v katerih je zgoščeno analizirala spremembe v obdobju epidemije, tako družbene kot čustvene. Več o knjigi in še čem je povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Ddr. Irena Avsenik Nabergoj je v dobrih desetih letih objavila vrsto znanstvenih monografij, med katerimi najverjetneje izstopajo monografije o judovski tematiki, izdane pri Slovenski matici. Leta 2016 je izšla Zgodovina protijudovstva in antisemitizma v Evropi, leto pozneje Podoba Judov v evropski literaturi, gledališču, glasbi in filmu ter letos Trpljenje in smrt v zgodovini judovske literature. V najnovejši monografiji predstavlja avtorica judovsko literaturo, ki pripoveduje, priča o usodi Judov ter odgovarja na vprašanje, zakaj je judovsko ljudstvo toliko trpelo. Več o monografiji in še čem bo avtorica povedala v pogovoru z Markom Goljo, med drugim pa bo predstavila tudi usodo pesnika in glasbenika Mordechaja Gebirtiga. Nikar ne zamudite.
Vinko Möderndorfer je pisatelj, dramatik, komediograf, esejist; gledališki, filmski, televizijski, radijski in operni režiser, predvsem pa je pesnik. Že kot najstnik je objavil nekaj pesniških zbirk in nato ostal zvest poeziji vse do danes. V oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, nam bo predstavil svojo najnovejšo pesniško zbirko Čuvaj sna (objavljeno pri Cankarjevi založbi) in nam tudi prebral kar nekaj pesmi iz nje ter nam tako približal svojo osebnoizpovedno in pričevanjsko poezijo. Nikar ne zamudite.
Pesnik in literarni kritik Aljaž Koprivnikar je svojo prvo pesniško zbirko objavil v grškem prevodu, šele pozneje pa je razširjena zbirka Anatomija izšla v slovenščini kot 192. knjiga v zbirki Aleph (pri Centru za slovensko književnost). Več o zbirki, njenem nastanku in zasnovi, pa tudi o dialektiki med osebnim in univerzalnim bo pesnik povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa bo tudi tri zelo različne in vendar značilne pesmi. Nikar ne zamudite.
Ivana pred morjem je četrta izvirna leposlovna knjiga Veronike Simoniti; sledi avtoričinima zbirke kratke proze, knjigama Zasukane štorije ter Hudičev jezik, in romanu Kameno seme. (Pozneje je avtorica objavila še svojo peto knjigo, bravurozno zbirko kratkih zgodb Fugato.) Roman Ivana pred morjem, nagrajen s kresnikom za najboljši roman lanskega leta, s kompleksno, brezhibno zgradbo v branje ponuja zelo berljivo, večplastno in nepredvidljivo zgodbo. Lavreatka bo o njej več povedala v pogovoru s Tino Kozin, pa tudi o zgradbi romana in o svojem odnosu do pisanja in jezika.
Neveljaven email naslov