Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Lani maja je pesnik in prevajalec Tone Škrjanec dobil nagrado čaša nesmrtnosti za vrhunski pesniški opus v minulih desetih letih, proti koncu lanskega leta pa je pri Centru za slovensko književnost objavil novo pesniško zbirko Dihaj ter se z njo potrdil kot samosvoj in izrazit pesnik. V zbirko je uvrstil po dolžini različne pesmi, ki pa vse nosijo njegov prepoznaven podpis. Dogodki in opisi v njih se vrstijo počasi, toda umirjeni tok pripovedi se vedno znova prelevi v neko novo razpoloženje, občutje, samozavedanje. S Škrjancem se je pogovarjal Marko Golja. Že na začetku pogovora je pesnika vprašal, ali raje bere svojo poezijo ali o njej pripoveduje. Pesnik je rekel, da raje bere, zato ne preseneča, da je med snemanjem prebral kar nekaj pesmi, nekajkrat pa se je tudi nasmejal. Nikar ne zamudite.
753 epizod
Predstavitev knjižnih novostih, predvsem s področja literature v ožjem pomenu besede, pa tudi humanistike (zlasti literarne in umetnostnozgodovinske vede, kulturologije, zgodovine, filozofije itd.). Knjigo osvetli avtor ali avtorica, prevajalec ali prevajalka.
Lani maja je pesnik in prevajalec Tone Škrjanec dobil nagrado čaša nesmrtnosti za vrhunski pesniški opus v minulih desetih letih, proti koncu lanskega leta pa je pri Centru za slovensko književnost objavil novo pesniško zbirko Dihaj ter se z njo potrdil kot samosvoj in izrazit pesnik. V zbirko je uvrstil po dolžini različne pesmi, ki pa vse nosijo njegov prepoznaven podpis. Dogodki in opisi v njih se vrstijo počasi, toda umirjeni tok pripovedi se vedno znova prelevi v neko novo razpoloženje, občutje, samozavedanje. S Škrjancem se je pogovarjal Marko Golja. Že na začetku pogovora je pesnika vprašal, ali raje bere svojo poezijo ali o njej pripoveduje. Pesnik je rekel, da raje bere, zato ne preseneča, da je med snemanjem prebral kar nekaj pesmi, nekajkrat pa se je tudi nasmejal. Nikar ne zamudite.
Roman Bazen pisateljice in političarke Nataše Sukič je izšel v knjižni zbirki Piramida pri založbi Litera zgodaj spomladi (z letnico 2017), uvrstil se je med deset romanov, ki so se potegovali za kresnika, predvsem pa je še en prepoznaven avtoričin roman, v katerem sta eno prepričljiva upodobitev odraščajočih najstnic in samosvoja pripoved, stkana iz drobcev o resničnih dogodkih, psiholoških prebliskov in pisateljičine domišljije. Več o romanu je avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa je tudi odlomka iz romana Bazen. Vabljeni k poslušanju ukaj in zdaj. Foto: Medija centar Beograd
Matija Petkovšek, kmet iz Logatca, je bil pri 26 letih vpoklican v avstro-ogrsko armado. Kot vojak 97. pehotnega polka je svoj ognjeni krst doživel na galicijskih poljanah, konec vojne pa je s svojo enoto dočakal v Tiraspolu. Vseh 53 mesecev vojaške službe je natančno opisal v vojnem dnevniku, ki ga je po 100 letih odkril njegov vnuk, Robert Brus, redni profesor na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, in uredil za knjižno izdajo. Razširil jo je z obsežnimi opombami in izvirnimi zemljevidi, spremno besedilo pa je prispeval mag. Marko Štepec, zgodovinar in kustos v Muzeju novejše zgodovine. (Na fotografiji: Ruska pehota v Galiciji, pripravljena na boj; zbirka G. Milocco,v J. Škerk, I. svetovna vojna pri nas)
Dr. Silvija Borovnik je prevajalka (med drugim je objavila izbor avstrijske kratke proze Prekoračiti obzorje), redna profesorica za slovensko književnost na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru ter literarna znanstvenica. Med drugim raziskuje sodobno slovensko prozo, še zlasti pripovedništvo slovenskih avtoric. Njeno najnovejše literarnovedno delo Večkulturnost in medkulturnost v slovenski književnosti je izšlo v zbirki Zora pri Univerzitettni založbi Univerze v Mariboru. Kot njegov moto je avtorica postavila misel pesnika, esejista in sociologa kulture Aleša Debeljaka: »Naše identitete ne tvori tista pesem, ki jo preberemo, ampak tista, h kateri se vračamo.« V prvem, obsežnejšem delu z naslovom O književnosti je dr. Silvija Borovnik zgoščeno in pregledno analizirala opuse avtorjev, ki so se v svojih literarnih delih in/ali eksistencialno srečali z večkulturnostjo in medkulturnostjo, v drugem delu z naslovom O slovenščini doma in po svetu pa se je avtorica predstavila kot intelektualka, ki zagovarja slovenščino na vseh ravneh, tudi v univerzitetni sredini s pretirano trgovsko žilico. Več o monografiji je avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Miran Hladnik
Pisatelj, prevajalec, urednik in univerzitetni profesor Andrej Blatnik je pred kratkim pri Literarno-umetniškem društvu Literatura objavil zbirko kratkih kratkih zgodb z naslovom Ugrizi. Več o pisanju tovrstnih zgodb (najkrajša v knjigi vsebuje sedem besed plus naslov) in o najnovejši zbirki je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa je tudi kratki kratki zgodbi Najbolj vznemirljivo in Spregledano. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Mateja Jordovič Potočnik
Dr. Marko Stabej je redni profesor na Oddelku za slovenistiko ljubljanske Filozofske fakultete. Kot jezikoslovec preučuje družbene razsežnosti jezika in to velja tudi za njegovo knjigo Naj gre za jezik, objavljeno pri založbi Ocean. V njej je avtor objavil 42 besedil, kolumn ali kratkih esejev ter v njih privlačno in razumljivo zastavil in osvetlil marsikatero jezikovno dilemo. Več o svoji drugi knjigi je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa je tudi hudomušno kratko besedilo Zakaj in se nam za nameček v glasbenem premoru s pesmijo Tudi sonce in skupino Melanholiki predstavil še kot roker. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Srdjan Živulović, BOBO
Tretja knjiga poezije Gašperja Maleja Pod tisto celino je zelo natančno grajena in oblikovana. Formalno se v njej prepletajo tri pesniške oblike: pesmi v verzni obliki, pesmi v prozi in fragmenti; tematsko je razgibana, a vendar se zdi, da se navsezadnje vse tematike prepletajo v stremljenju po prepoznanju, ohranjanju in ščitenju osebne integritete in svojega mesta v svetu.
Leta 2010 je Tibor Hrs Pandur objavil svojo prvo pesniško zbirko Enerđimašina, pred meseci pa je v knjižni zbirki Piramida pri založbi Litera izšla njegova druga pesniška zbirka Notranje zadeve. Takoj za naslovom sledi avtorjeva opomba, da so vse v knjigi omenjene osebe sanjske projekcije in da ne predstavljajo realnih oseb. Skratka, sanje imajo v zbirki pomembno vlogo. Več o zbirki (tehtno spremno besedo je prispeval Muanis Sinanović), sanjah, njihovem prehajanju v poezijo in še čem je povedal pesnik v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa je tudi pesmi Nardil sem si ladjo in What's In a Name. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: David Kranzelbinder
Florjan Lipuš je brezkompromisen pisatelj: zaveda se, da ustvarja nekaj, kar ne obstaja zunaj njegove literature, kar je samo njegovo in enkratno. Njegov pisateljski credo je torej samosvojost, najgloblja zavezanost besedilu, ki ga piše, njegovemu ritmu, gostoti, besedišču, dinamiki in vpeljavi različnih pripovednih drobcev in plasti, tudi esejističnih. Vse to velja tudi za njegov roman Gramoz. V njem je ubesedil avtobiografsko doživetje, doživetje, ki ga je v drugem umetniškem mediju, v fotografiji, artikuliral tudi njegov sin Marko Lipuš, vendar ga je pisatelj ubesedil z veliko mero odmaknjenosti, zabrisanosti. V pogovoru z Markom Goljo, posnetim v zaselku Sele pri Žitari vasi, kjer pisatelj živi v hiši z zelo lepim vrtom, je sicer nekoliko razkril naravo romana Gramoz, hkrati pa znova izrazil svojo zavezanost literaturi kot enkratnemu ustvarjalnemu dejanju. V oddaji je pisatelj tudi prebral odlomek iz romana, zato – vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.
Zgodovinar dr. Renato Podbersič je pred meseci objavil znanstveno monografijo Jeruzalem ob Soči, s podnaslovom Judovska skupnost na Goriškem od 1867 do danes. Monografijo – uvodno besedo je prispeval dr. Egon Pelikan –, so izdali Študijski center za narodno spravo, Goriška Mohorjeva družba in Center judovske kulturne dediščine Sinagoga, več o njej in usodi goriških Judov pa je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Primož Lavre
Roman Sveti boj Vlada Žabota lahko beremo kot povsem samostojen roman, po drugi strani pa se povezuje tudi v tematsko trilogijo z avtorjevima prejšnjima knjigama, z romanom Ljudstvo lunja (2010) in epsko pesnitvijo Sveta poroka (2013). Vse tri knjige namreč kažejo Žabotovo zanimanje za slovanske mite in mitično, s pomočjo katerih v svojih delih razpira temeljna bivanjska vprašanja. V knjigi Sveti boj so to predvsem vprašanje posameznikove identitete, njegove vloge v zgodovini, razmerja do presežnega in do tiste izmuzljive kategorije, ki jo imenujemo 'resnica'. Ob tem pa se Žabot posebej pozorno posveti raziskovanju vzrokov za vojno.
Majniška deklaracija je eden izmed pomembnih dokumentov v slovenski politični zgodovini. Da je deklaracija postala skoraj plebiscitarna izjava slovenskega naroda, ima veliko zaslugo deklaracijsko gibanje, ki je deklaracijo širilo in zbiralo glasove podpore. V deklaracijskem gibanju pa so imele zelo pomembno vlogo – ženske. Več o Majniški deklaraciji, deklaracijskem gibanju, vlogi žensk in še čem v oddaji Izšlo je, v pogovoru Marka Golje z zgodovinarko dr. Vlasto Stavbar, avtorico znanstvene monografije Majniška deklaracija in deklaracijsko gibanje. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Miha Maleš, osnutek za fresko Majniška deklaracija, 1937; Galerija Miha Maleš, Kamnik.
Leta 2002 je izšel roman Sekstant, ki so ga kot soavtorji podpisali Norma Bale, Štefan Kardoš in Robert Titan. Mladim avtorjem je z zanimivo zastavljenim romanom uspel velik met: Sekstant se je uvrstil v ožji izbor za nagrado kresnik. Kardošu je nekaj let pozneje s prvim samostojnim romanom Rizling polka uspel še večji met: roman so nagradili s kresnikom. Toda pisatelj ni bila muha enodnevnica, saj je z vsakim naslednjim romanom presenetil bralce z zahtevno zasnovo, psihološko pretanjenostjo, celo avtorskim pogumom. Romanoma Pobočje sončnega griča ter Veter in odmev je tako lani sledil roman Vse moje Amerike. Z romanom je pisatelj poplačal simbolni dolg staremu očetu, predvsem pa je rešil pozabe mnoge svoje rojake, ki so v prvi tretjini dvajsetega stoletja odpotovali s trebuhom za kruhom v Ameriko. Vendar roman ni zgolj zgodovinsko čtivo, niti negotova zgodovinska sestavljanka, saj ga je pisatelj izpisal kot roman o spominu, natančneje: o varljivem spominu. Romaneskni junak, najverjetneje pisateljev alter ego, se zaradi blažje možganske kapi znajde v precejšnji stiski in negotovosti, obe ravni romana pa se smiselno in sugestivno dopolnjujeta in zlivata v celoto. Zato ne preseneča, da je pisatelj v pogovoru z Markom Goljo tudi pojasnil, kaj je zajčja sled. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Ana Kovač/ siol.net
Andrej E. Skubic si kot pisatelj, še zlasti pa kot romanopisec praviloma zada nelahke naloge. To velja tudi za njegov najnovejši roman Permafrost, objavljen v zbirki Bralec pri založbi Modrijan. Ne le, da je v romanu nekako povezal usodi srednjeletnega Slovenca in Izraelca, ki imata oba težave v svojih zakonih, ampak je zanimiva tudi zgodba, ki ju je povezala – zgodba iz let druge svetovne vojne o odkritju trupla iz bronaste dobe na triglavskem ledeniku. Z romanom Permafrost je pisatelj, doslej nagrajen s tremi kresniki, ponovno dokazal, da si drzne napisati celostni roman o družbi in medčloveških razmerjih. Več o romanu Permafrost, pa tudi o nekaterih svojih pisateljskih odločitvah in rešitvah je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Modrijan založba
Akademik Janko Kos je v letih in desetletjih ustvaril izjemen in najverjetneje nepresegljiv literarnovedni opus. Najširša kulturna javnost ga pozna predvsem kot prešernoslovca, zato je njegova zbirka razprav Misliti Cankarja še toliko bolj zanimiva. Vsebuje namreč razprave, ki so nastale v petdesetletnem razponu, predvsem pa razprave, v katerih je avtor tehtno, argumentirano, poglobljeno in razvidno analiziral vrsto vznemirljivih in aktualnih tem in problemov v Cankarjevi literaturi, od nekonformizma pri Jermanu, volje do moči v njegovi dramatiki, njegovo razmerje do krščanstva, revolucije in spolnosti, pa Shakespearjev (ja: Shakespearjev) in Cervantesov (ja: Cervantesov) vpliv na Cankarjevo književnost. Več o svoji monografiji in še čem je akademik Janko Kos povedal v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.
Šest let po pesniški zbirki Leto brez idej je izšla šesta knjiga poezije Andreja Hočevarja, knjiga z naslovom Seznam. Na tematski in vsebinski ravni jo, ob drugem, zaznamuje dvom v vse gotovosti, razvidnosti in samoumevnosti, na oblikovni pa preskok k narativnejši poeziji in razpiranje jezika.
Foto: STA Vinko Möderndorfer je izjemno vsestranski umetnik: piše kratke zgodbe, romane, drame, komedije in eseje, režira filme in v gledališču ter operi. Z najnovejšim romanom Druga preteklost je spet presegel samega sebe: napisal je celosten roman, ki se sicer dogaja v izmišljenem kraju Dolina, toda kopica podrobnosti prepriča, da gre za avtorjev poskus napisati velik slovenski roman o naši preteklosti in o tem kako preživeti preteklost, da nas ne posrka. Zgodovinsko snov, romaneskno »resnico« je pisatelj spretno potujeval tudi tako, da je v romaneskno tkivo vtkal vrstice in strani o nastajanju romana; obe ravni, zgodbo in njeno metaraven, pa je združil v berljivo celoto, ki se odlikuje tudi z vsemi značilnostmi pisateljevega dosedanjega opusa. Več o romanu je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju pogovora tukaj in zdaj.
Urugvajski pesnik Mario Benedetti je zapisal v pesmi Dobri fantje, »da smo bili ateisti dobri fantje«, pesem je izšla v knjigi njegovih izbranih pesmi Drugo nebo, ta pa – tako kot zbirki Zakaj tonejo Benetke bošnjaškega pesnika Abdulaha Sidrana in Zid kot avtoportret češkega pesnika Vladimirja Holana – v najnovejšem letniku zbirke Nova lirika. Več o pesnikih in njihovi poeziji so v oddaji Izšlo je povedali njihovi prevajalci Nives Vidrih, Uroš Zupan in Sara Virk (v pogovoru z Markom Goljo), Holanovo pesem Najini hčerkici Kateřini, Sidranov Zapis o čudežu in Benedettijevo pesem Ne reši se pa je občuteno interpretiral Renato Horvat. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.
Pisatelj in prevajalec Boris Jukić se je knjižno predstavil leta 1980 s kratkim romanom Ukleta graščina in z elegantno prozo nemudoma opozoril nase. Pozneje je objavil še več pripovednih del, pred meseci pa je založba Mladinska knjiga počastila njegov okrogli življenjski jubilej z izdajo novelistične zbirke Umetnost lokostrelstva v ugledni Jubilejni zbirki. Avtor je v knjigo uvrstil novele Hiša, Orglar, Klavir in naslovno Umetnost lokostrelstva. Motivno-tematsko se novele razlikujejo, o njih lepo piše Matej Bogataj v spremni besedi, toda najmanjšega dvoma ni, da imajo objavljene novele skupni imenovalec – značilno avtorjevo pripoved, v kateri imajo zelo pomembno mesto detajli in izpuščene informacije. Več o zbirki je povedal avtor v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. (Foto: Foto atelje Pavšič Zavadlav)
Tri leta po izidu svojega odmevnega knjižnega prvenca, knjige kratke proze Zeleni fotelj, se Anja Mugerli predstavlja z novim delom, z romanom Spovin. Tudi v njem se subtilno posveča medčloveškim odnosom – kompleksnim, napornim ali celo travmatičnim –, osišče večplastne pripovedi pa predstavlja spomin - individualni in kolektivni.
Dr. Damjan Prelovšek je leta 1969 diplomiral iz umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Preden se je uveljavil kot vrhunski poznavalec Jožeta Plečnika, njegove biografije in umetnosti, je bil vrhunski športnik in se kot kanuist leta 1972 udeležil olimpijskih iger v Münchnu. Leta 1977 je Damjan Prelovšek doktoriral z disertacijo o Plečniku, pozneje pa je o njem objavil še vrsto znanstvenih in poljudnih monografij. Njegova najnovejša monografija, objavljena pri Založbi ZRC, ima naslov Jože Plečnik: arhitektura večnosti. V njej je avtor skrbno predstavil Plečnikova formativna leta, ob predstavitvi njegove biografije pa se je seveda posvetil predvsem njegovemu opusu. Monografija se odlikuje tudi z avtorjevim jezikom, z minucioznimi arhitekturnimi opisi in njegovimi fotografijami, ki nam približajo Plečnikovo umetnost na dotik. Več o Plečniku in monografiji je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Jan Procházka
Neveljaven email naslov