Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Globina včasih boli."
Pesnica in prevajalka Ana Pepelnik je svojo peto knjigo poezije, Tehno, tesno naslonila na istoimensko glasbeno zvrst, ki temelji na specifičnem, prepoznavnem ritmu – in izrazit ritem je zagotovo ena izmed prepoznavnih lastnosti pesmi, zbranih v v njej. Sicer odpira težke teme, kot so poporodna depresija, splav in prijateljeva smrt, izjemno močna stran poezije Tehna pa je prav ubeseditev doživetih, ne pa tudi sentimentalnih ali kakor koli drugače pretiranih čustev in čutenj, povezanih z omenjenimi doživetji.
739 epizod
Oddaja o knjižnih novostih, predvsem s področja umetnosti in humanistike (zlasti umetnostnih ved, kulturologije, zgodovine). Zasnovana je kot pogovor z avtorjem oziroma prevajalcem knjige, predstavljeno knjigo pogosto ponazorimo z značilnim odlomkom (včasih tudi v avtorjevi interpretaciji), oddajo pa včasih zaokrožijo mnenja recenzenta oziroma kritika o izbrani knjigi. Leta 1978 jo je zasnoval in tudi poimenoval tedanji urednik Tretjega programa Ciril Stani, prvi jo je urejal Andrej Arko, pozneje Marjan Kovačevič-Beltram, od marca 2002 pa jo ureja Marko Golja.
"Globina včasih boli."
Pesnica in prevajalka Ana Pepelnik je svojo peto knjigo poezije, Tehno, tesno naslonila na istoimensko glasbeno zvrst, ki temelji na specifičnem, prepoznavnem ritmu – in izrazit ritem je zagotovo ena izmed prepoznavnih lastnosti pesmi, zbranih v v njej. Sicer odpira težke teme, kot so poporodna depresija, splav in prijateljeva smrt, izjemno močna stran poezije Tehna pa je prav ubeseditev doživetih, ne pa tudi sentimentalnih ali kakor koli drugače pretiranih čustev in čutenj, povezanih z omenjenimi doživetji.
V zbirki Bralna znamenja (ureja jo Andrej Blatnik, izdaja pa Cankarjeva založba) je konec lanskega leta izšla strokovna študija z nekoliko literarnim naslovom Ime česa je konec knjige in z zgovornejšim podnaslovom Skrivnostne sile knjižnega trga. Napisala sta jo Miha Kovač, redni profesor na Oddelku za bibliotekarstvo na ljubljanski Filozofski fakulteti, in Rok Gregorin, analitik slovenskega knjižnega trga v Mladinski knjigi. Prvi avtor ponuja širšo sliko knjižnega trga, hkrati pa tudi s številkami odgovori na priljubljene esejistične napovedi o koncu knjige. Drugi avtor s pomočjo statistike zgoščeno predstavi značilnosti slovenskega trga, oba skupaj pa nazorno predstavita vijugavo in skrivnostno pot do knjižne uspešnice. Z njima se je pogovarjal Marko Golja. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Arhiv Cankarjeve založbe
Pet let po izidu odlične pripovedne zbirke Temna snov se je pisateljica in kritičarka Mojca Kumerdej predstavila z novim romanom Kronosova žetev in zanj zasluženo dobila nagrado Prešernovega sklada. Že z zgodbami v Temni snovi je dokazala, da je kot avtorica brezkompromisna, in takšna je tudi kot avtorica nagrajenega romana. Roman je koncentrična podoba kranjske dežele na prelomu iz 16. v 17. stoletje, ugašanja reformacije in širitve protireformacije, ter galerija človeških usod. Več o romanu, izdanem pri Beletrini, o njegovem zgodovinske kontekstu, polifoniji romanesknih glasov, romanesknem ritmu in še čem, je pisateljica povedala kmalu po izidu romana v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa je tudi kratek odlomek. Vabljeni k poslušanju. Foto: Jože Suhadolnik
Od izida prvenca leta 2008 je Veronika Dintinjana intenzivno navzoča na našem pesniškem polju, tako njena izvirna poezija kot njeni prevodi pa pričajo o tem, da gre za izjemno natančno, načitano in razmišljujočo avtorico s posebnim posluhom za poezijo. Svojo novo knjigo poezije V suhem doku predstavlja v pogovoru s Tino Kozin.
Filmski kritik, urednik, televizijski voditelj in publicist Marcel Štefančič, jr. je doslej objavil več deset knjig, ta hip zadnja je Branje Boba Dylana na klancu. Če je bila Nobelova nagrada za književnost Dylanu nekoliko presenečenje, pa Štefančičeva knjiga to pravzaprav ni. Štefančič, jr. že zdavnaj ni več zgolj filmski kritik, ampak je lucidni opazovalec in interpret družbenih dogodkov in družbenega dogajanja. Njegova knjiga o Dylanu je tako tudi knjiga o Ameriki in njeni kulturi, odlikuje pa se s količino informacij, s pripovedno energijo in zanimivimi interpretacijami. Več o knjigi je povedal avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
V zbirki Nova lirika je konec lanskega leta izšla zbirka izbranih pesmi srbskega pesnika Ivana V. Lalića z naslovom Prostori upanja. Lalić (1931-1996) je bil v srbski liriki samosvoj pesniški glas, ni bil ne modernist in ne tradicionalist, ampak je ubesedoval tradicionalne teme in motive, med drugim tudi religiozne, na izrazito sodoben način. Njegove pesmi je poslovenil Peter Svetina, ki je v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo predstavil Lalića in njegovo poezijo. Oddaja se konča s kratkim izborom Lalićevih pesmi v interpretaciji dramskega igralca Branka Jordana. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Peter Svetina. Foto: www.siol.net
Pesnik, esejist, prevajalec, televizijski urednik in literarni zgodovinar Jani Virk je predvsem pisatelj. Za zbirki kratkih zgodb Pogled na Tycho Brache je dobil nagrado Prešernovega sklada, pozneje je pisal predvsem romane, pred kratkim pa se je vrnil h kratki zgodbi. Pri Beletrini je objavil knjigo Med drevesi, zbirko sedmih kratkih zgodb. V njej je psihološko prepričljivo in pripovedno suvereno ubesedil stisko sodobnega slehernika. Z zgodbo Z roba igrišča je želel orisati »moč in sugestivnost sanj, ki jih starši pogosto sanjajo o prihodnosti svojih otrok; te sanje so lahko močnejše od resničnosti, ko trčijo ob resničnost, pa od njih pogosto ostanejo le še ostri robovi razbitih sanj.« Tako pisatelj, več o svoji zbirki pa je Jani Virk povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.
»Neizrečeno govori glasneje od izrečenega,« v svojem samostojnem pesniškem prvencu Nočne živali med drugim zapiše Mitja Drab. In za njegovo knjigo to tudi v resnici drži. Pesmi, ki svojo poetičnost črpajo iz vsakdanjih življenjskih situacij in trenutkov ter se mestoma lomijo v kratkoprozne okruške, so v izrekanju misli, sentenc, spoznanj in, ne nazadnje, tudi v slikanju prizorov pogosto zadržane ali do njih ironično odmaknjene. Mitja Drab, sicer raziskovalec s področja nanoznanosti na Univerzi v Ljubljani, se je na našem pesniškem polju predstavil že z revijalnimi in spletnimi objavami pesmi in kratkih zgodb, poleg tega pa je tudi soavtor zbirke Kadaver Hermione Granger, dobitnico nagrade za najboljšo samozaložniško knjigo na festivalu mlade literature Urška leta 2011. O knjigi Nočne živali bo spregovoril v pogovoru s Tino Kozin.
Dr. Mitja Reichenberg je v minulih letih obogatil tako muzikologijo kot filmologijo z vrstno knjig o filmski glasbi. Filmska glasba je tudi naslov njegove najnovejše knjige: v njej je avtor predstavil zgodovino filmske glasbe po desetletjih, pa zgoščeno slovensko filmsko glasbo, za nameček pa še posnetke in skladatelje, uvrščene na priloženi zgoščenki. Več o knjigi in še čem je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, v oddaji pa je tudi kar nekaj filmske glasbe, tako skladbe Ericha Wolfganga Korngolda za film Morski orel, Stevena Pricea za Gravitacijo in Boruta Lesjaka za komedijo Ne čakaj na maj Františka Čapa – vse v izvedbi simfoničnega orkestra Cantabile pod dirigentskim vodstvom Marjana Grdadolnika. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.
Pater Karel Gržan si je tudi v svoji najnovejši knjigi z naslovom Vstanimo, v suženjstvo zakleti! zadal kar nekaj težkih nalog. Kot precej pojasni podnaslov knjige Stop smrtonosni igri polov! je med drugim analiziral razklanost slovenskega naroda in kako jo preseči, predvsem pa se je posvetil spravi. Več o knjigi bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, na koncu pa je voščil za praznike tudi vam, drage poslušalke in dragi poslušalci. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: MMC RTV SLO
Sociolog dr. Iztok Šori je v svoji prvi znanstveni monografiji z naslovom Samskost in s podnaslovom Med ideologijo družine in ideologijo izbire med drugim analiziral življenjski položaj samskih ter tako problematiziral marsikateri kliše o njih. Več o tematiki je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Klemen Korenjak
Pisateljica in prevajalka Suzana Tratnik je pred kratkim pri založbi Beletrina objavila pripovedno zbirko Noben glas (s spremno besedo Tine Kozin). V zbirki je pretanjeno in prepričljivo opisala svet odraščanja mlade junakinje oziroma junakinj v zadnjih letih otroštva oziroma v zgodnjih najstniških letih. Junakinja zgodb zre v svet okoli sebe in svoje bližnje nekoliko naivno, hkrati pa razume več, kot si to lahko predstavljajo odrasli. Več o zbirki sedmih zgodb je povedala avtorica v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa je tudi uvodne odstavke zgodbe Idina kocka. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Nada Zgank
Pisateljica in restavratorka specialistka Lucija Stepančič se v svoji novi knjigi Tramvajkomanda, oddelek za pritožbe vrača k formi kratke proze. V zvrstno zelo raznolikih besedilih – v knjigi srečamo tako klasično kratko zgodbo kot večdelno pripoved ali celo besedilo v obliki intervjuja – s presenetljivih perspektiv humorno razgalja tragikomedijo človeškega tkiva. Lucija Stepančič knjigo predstavi v pogovoru s Tino Kozin.
Miha Mazzini je letos dobil nagrado kresnik za svoj roman Otroštvo, pred nami pa je že njegov novi roman Zemljevidi tujih življenj. Njegov junak je vdovec srednjih let, ki v Carigradu kupi ukradeno tablico. Tablica ga bolj in bolj obseda, njegovo življenje pa se nezadržno spreminja. Več o romanu je povedal avtor v pogovoru z Markom Goljo v oddaji Izšlo je v živo na knjižnem sejmu v Cankarjev domu v Ljubljani. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.
Pesnik, esejist in tudi prevajalec Uroš Zupan je pri Cankarjevi založbi pred kratkim objavil pesniško zbirko Avtomobilski bluz. Marsikatero pesem v zbirki je zastavil že pred leti, dokončal pa šele v tej zbirki. Še bolj pa krepijo vtis zrelosti objavljene poezije pesmi, v katerih pesnik zelo umirjeno ubeseduje tako svet kot osebno izkušnjo in pogled vase. Zbirka vsebuje tudi esej Ars poetica (s podnaslovom Iz zgodovine ranljivosti) in tako predstavlja avtorja še v izpovedni, že kar intimni podobi. Več o zbirki Avtomobilski bluz je povedal pesnik v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa je tudi naslovno pesem. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. (Foto: Maj Pavček)
Pet let po izidu odlične pripovedne zbirke Temna snov se pisateljica in kritičarka Mojca Kumerdej predstavlja z novo knjigo, z romanom Kronosova žetev. Že z zgodbami v Temni snovi je dokazala, da je kot avtorica brezkompromisna, in takšna je tudi kot avtorica romana Kronosova žetev. Roman je koncentrična podoba kranjske dežele na prelomu iz 15. v 16. stoletju, ugašanja reformacije in širitve protireformacije, ter galerija človeških usod. Več o romanu, izdanem pri Beletrini, o njegovem zgodovinske kontekstu, polifoniji romanesknih glasov, romanesknem ritmu in še čem, je pisateljica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa je tudi kratek odlomek. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Jože Suhadolnik
Pesnik in prevajalec Marjan Strojan tokrat podpisuje svojevrstni projekt: knjiga Pesmi iz iger namreč prinaša prevod izbranih delov iz Shakespearovih iger, ki so Strojana nagovorili kot poezija in jih je zato (nekatere znova) poslovenil v verzni in ritmično izraziti obliki. Tej poeziji v knjigi sledi poezija Marjana Strojana, in sicer pesmi, katerih izhodišče so Shakespearovi motivi, včasih tudi citati iz njegovih del in jim pesnik pravi variacije na Shakespeara. Posebna dragocenost knjige je tudi izčrpna in poglobljena spremna beseda.
Akademik Janko Kos je v svoji najnovejši knjigi Sociologija slovenske literature analiziral slovensko literaturo v socialnozgodovinskem kontekstu in v zgodovinskem razponu od ljudskega slovstva pa do literature, ki jo ustvarjajo avtorji rojeni v 60-letih 20. stoletja. Več o celostni metodologiji in nekaterih ugotovitvah je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, razmišljal pa je tudi o tem, zakaj še zmerom nimamo Zbranega dela Boža Voduška. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: www.ludliteratura.si
Zgodovinarka dr. Mateja Ratej je svojo prvo znanstveno monografijo Ruski diptih: iz življenja ruske emigracije v Kraljevini SHS objavila leta 2014, naslednje leto je sledila znanstvena monografija Begunstvo profesorja Tofana: kulturnozgodovinski prerez Maribora v dvajsetih letih 20. stoletja, letos pa je avtorica izdala še podobno zasnovano delo Vojna po vojni: štajerske kmečke družine v dvajsetih letih 20. stoletja. Vse tri monografije imajo skupni imenovalec: avtorica se je oprla na sodne spise in tako pred bralcem oživijo ljudje in njihove človeške usode in posledično tudi zgodovinski čas. To nedvomno velja tudi za monografijo Vojna po vojni: v njej je avtorica analizirala štiri presunljive usode kmečkih družin na Štajerskem v letih po prvi svetovni vojni. Moški so se iz vojne vračali v svet, ki se je spremenil, na spremembe pa so moški v prikazanih primerih reagirali z nasiljem, z umorom žena. Več o knjigi bo avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Sašo Bizjak
Letošnji Nobelov nagrajenec za književnost Bob Dylan že dobrih pet desetletij pomembno sooblikuje sodobno glasbeno prizorišče, nagrada vseh nagrad pa dokazuje, da je vse bolj cenjen tudi kot pesnik. Zato vas vabimo k poslušanju oddaje Izšlo je, ki je nastala lani ob izidu izbranih Dylanovih pesmi z naslovom Ni še mrak. Dylanove pesmi je izbral in poslovenil pesnik in kantavtor Matej Krajnc, tudi prevajalec Toma Waitsa in Leonarda Cohena, z njim se je pogovarjal Marko Golja. Slišali pa bomo tudi Dylanovo pesem Prividi Johanne: najprej v avtorjevi interpretaciji, nato pa še v interpretaciji dramskega igralca Blaža Šefa. Foto: Albie Cullen
Šest let po izidu njenega knjižnega prvenca V roki in tri leta po izidu z Jenkovo nagrado ovenčane knjige Vesa v zgibi lahko beremo tretjo pesniško knjigo Anje Golob - Didaskalije k dihanju. O njej, njenem razmerju do predhodnic in o svojem odnosu do poezije spregovori Anja Golob v pogovori s Tino Kozin.
Neveljaven email naslov