Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ambiciozen roman je najverjetneje vrhunec v pisateljevem opusu
Pisatelj, pesnik, dramatik in scenarist Zdenko Kodrič je doslej objavil motivno in tematsko zelo različne romane, s svojim najnovejšim romanom Pet ljubezni pa je presegel samega sebe. Roman pripoveduje o petih ženskah, njihovih življenjskih preskušnjah in prizadevanjih, dogaja se v različnih stoletjih in v različnih mestih oziroma državah, okvirna pripoved pa je postavljena v Maribor. Kodrič, ki je že kot scenarist filma Marpurgi o mariborskih Judih pokazal odlično poznavanje judovske tematike, je le-to prepričljivo vtkal v svojo pripoved, ki jo je obogatil tudi s stvarnimi opisi in z domišljijo. Več o romanu bo avtor povedal v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa bo tudi odlomek iz romana. Vabljeni k poslušanju.
737 epizod
Oddaja o knjižnih novostih, predvsem s področja umetnosti in humanistike (zlasti umetnostnih ved, kulturologije, zgodovine). Zasnovana je kot pogovor z avtorjem oziroma prevajalcem knjige, predstavljeno knjigo pogosto ponazorimo z značilnim odlomkom (včasih tudi v avtorjevi interpretaciji), oddajo pa včasih zaokrožijo mnenja recenzenta oziroma kritika o izbrani knjigi. Leta 1978 jo je zasnoval in tudi poimenoval tedanji urednik Tretjega programa Ciril Stani, prvi jo je urejal Andrej Arko, pozneje Marjan Kovačevič-Beltram, od marca 2002 pa jo ureja Marko Golja.
Ambiciozen roman je najverjetneje vrhunec v pisateljevem opusu
Pisatelj, pesnik, dramatik in scenarist Zdenko Kodrič je doslej objavil motivno in tematsko zelo različne romane, s svojim najnovejšim romanom Pet ljubezni pa je presegel samega sebe. Roman pripoveduje o petih ženskah, njihovih življenjskih preskušnjah in prizadevanjih, dogaja se v različnih stoletjih in v različnih mestih oziroma državah, okvirna pripoved pa je postavljena v Maribor. Kodrič, ki je že kot scenarist filma Marpurgi o mariborskih Judih pokazal odlično poznavanje judovske tematike, je le-to prepričljivo vtkal v svojo pripoved, ki jo je obogatil tudi s stvarnimi opisi in z domišljijo. Več o romanu bo avtor povedal v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa bo tudi odlomek iz romana. Vabljeni k poslušanju.
Etnomuzikologinja dr. Ana Hofman je v knjigi Glasba, politika, afekt (s podnaslovom Novo življenje partizanskih pesmi v Sloveniji), objavljeni v zbirki Kulturni spomin pri Založbi ZRC, iskala odgovor na vprašanja, ali je petje partizanskih pesmi danes oblika nostalgičnega eskapizma, skupinsko petje pa nekaj povsem preživelega, ali pa je lahko tudi tovrstna oblika družbenega delovanja kritična do neoliberalnega kapitalizma. Ta in druga vprašanja si avtorica zastavlja tudi ob Ženskem pevskem zboru Kombinat, v svoji študiji pa opozarja tudi na porast ženskih zborov v letih krize. Več o knjigi boste izvedeli v pogovoru Marka Golje z avtorico dr. Ano Hofman, prisluhnili pa boste tudi zboru Kombinat.
Fakulteta za državne in evropske študije in Evropska pravna fakulteta sta pred kratkim v zbirki Slovenija 1945– 2015 izdali knjigo z naslovom Ženska taborišča in s podnaslovom Ženska kazenska taborišča za prisilno delo v Sloveniji 1949–1950. Knjigo je uredil dr. Peter Jambrek, njeni soavtorji pa so (ob uredniku) še Alenka Puhar, dr. Jože Dežman in dr. Lovro Šturm. Več o zbirki, manj znani strani iz polpretekle zgodovine in knjigi bo dr. Jambrek povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo.
Založba i2 je v dobrih dvajsetih letih med drugim izdala precej del in učbenikov s področja državljanske vzgoje, tako tudi zbornik Osnovni pojmi in dileme državljanske vzgoje. Zbornik je uredil raziskovalec na Pedagoškem inštitutu dr. Mitja Sardoč, kot avtorji pa so ob njem sodelovali še dr. Igor Bijuklič, dr. Miro Cerar, dr. Tomaž Deželan, dr. Srečo Dragoš, dr. Eva Klemenčič, dr. Zdenko Kodelja, dr. Mojca Pajnik, dr. Zoran Pavlović, dr. Darko Štrajn, dr. Ksenija Vidmar Horvat, dr. Peter Vodopivec in dr. Maja Zupančič. Več o zborniku nam bo povedal njegov urednik in soavtor dr. Sardoč v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, posnetim 12. junija.
14. roman Dušana Merca, Življenje sintagmatov je obsežno delo s kompleksno tematiko, ki bi ga najlaže označili za antiutopijo, čeprav ni čisto značilen predstavnik tega literarnega žanra. Merc nas v njem popelje v časovno in krajevno nedoločeno, a zdi se, da ne tako daljno prihodnost. V zahtevnem delu načenja vprašanja narave človeka, posameznikove identitete in integritete, razmerja med telesnim in duhovnim, pa tudi aktualna vprašanja zlorab znanosti in politične moči. Dušan Merc bo knjigo predstavil v pogovoru s Tino Kozin.
V torek zvečer so podelili kresnika za najboljši roman lanskega leta. Ugledno nagrado je že tretjič dobil pisatelj, dramatik, prevajalec in jezikoslovec Andrej E. Skubic, in sicer za roman Samo pridi domov. Z romanom in z nagrado je avtor ponovno dokazal, da ne ponavlja uspešnih rešitev iz prejšnjih romanov, ampak da išče in najde zmerom nove postavitve. Tudi zato vabilo k poslušanju oddaje Izšlo je, premierno predvajane 9. oktobra 2014. S Skubicem se je pogovarjal Marko Golja.
Marko Sosič je s Kratkim romanom o snegu in ljubezni ponovno napisal na prvi pogled kratek roman, po notranji intenzivnosti, čustveni presunljivosti in psihološki prepričljivosti pa že kar izjemen roman v sodobni slovenski književnosti; roman se odlikuje tudi s premišljeno in natančno izpeljano zasnovo, v kateri odigrajo ponovitve zelo pomembno vlogo. Njegova romaneskna junakinja Alma doživlja mnoge hude preizkušnje, morda celo najhujšo, odtujitev lastnega otroka, in avtor niza njeno usodo kot niz implozij, toda naj je sinova odtujenost še tako boleča, v svetu neizmerne bolečine in skrbi še vedno obstaja drugi, njegovo telo, podoba, spomin nanj(o). Več o romanu, ki je izšel v knjižni zbirki Piramida pri založbi Litera, bo povedal Marko Sosič v pogovoru z Markom Goljo, slišali pa bomo tudi odlomek iz romana. Nikar ne zamudite.
Junak romana Tam me boš našel pisatelja, dramatika in urednika Evalda Flisarja je po poklicu zdravnik, uspešen zdravnik, ki pa zgolj od daleč živi zadovoljno in urejeno življenje. Toda ko spozna mlajšo in impulzivno pacientko, se karte njegove življenjske usode še kako premešajo. Več o romanu, ki je sprva berljiv kot erotični roman, pozneje pa se razvije v roman iskanja samega sebe in smisla življenja, bo povedal Evald Flisar v pogovoru z Markom Goljo, slišali pa bomo tudi odlomek iz romana. Nikar ne zamudite.
Toneta Škrjanca verjetno lahko označimo za enega izmed naših najznačilnejših predstavnikov poezije vsakdanjega življenja. Njegove pesmi nastajajo kot kolaži hipnih uvidov, občutkov ali zaznav, v osnovi katerih pa je zmeraj in vsakič znova – telo. Telesnost in lepota se kot dve izmed najznačilnejših dimenzij avtorjeve poezije kažeta tudi v pesmih njegove najnovejše knjige Sladke pogačice. Tone Škrjanec jo bo predstavil v pogovoru s Tino Kozin.
Pisateljica in prevajalka Veronika Simoniti je leta 2005 objavila prvo zbirko kratkih zgodb s prepoznavnim naslovom Zasukane štorije, leta 2011 pa drugo s prav tako programskim naslovom Hudičev jezik. Z zbirkama se je avtorica uveljavila kot mojstrica izvirno zasnovanih in dosledno izpeljanih zgodb. Na vprašanje Kako in o čem pisati po uspešnih zbirkah, je pisateljica odgovorila z romanom Kameno seme (izšel je v zbirki Piramida pri založbi Litera). V njem je ohranila odlike dosedanjega pisanja, od mojstrskega jezika do izmuzljive resnice ubesedenega sveta, predvsem pa je še ambiciozneje raziskovala medčloveške odnose. Več o romanu Kameno seme je avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa je tudi odlomek iz romana.
V zbirki Slovarji pri Založbi ZRC je leta 2014 izšel Slovar slovenskih členkov dr. Andreje Žele. Avtorica slovarja, strokovnjakinja za slovensko in slovansko leksiko in skladnjo, bo v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo predstavila zasnovo slovarja in gesel, pojasnila pa bo tudi, kaj so členki in kakšno vlogo odigrajo te besedice v besedilu. Nikar ne zamudite.
Pesnik, pisatelj, esejist, scenarist in fotograf Dušan Šarótar je v svojem avtobiografskem romanu Panorama na prvi pogled zapisoval vtise s svojega potovanja po Evropi, predvsem pa je naslikal svet, v katerem posameznice in posamezniki iščejo dom. Več o romanu je avtor povedal v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa je tudi odlomek iz romana.
Ena izmed knjig, ki so letos prišle v ožji izbor za nagrado kritiško sito, je roman Vesne Lemaić Kokoška in ptiči. Gre za tretje leposlovno delo avtorice, ki je na naše knjižne prizorišče stopila leta 2008 s knjigo kratke proze Popularne zgodbe, za katero je prejela nagrado za najboljši knjižni prvenec, nagrado fabula in zlato ptico. Njeno naslednje delo, roman Odlagališče, je pokazalo, da je Vesna Lemaić prodorna in kritična opazovalka sodobne družbe, kar roman Kokoška in ptiči le še potrjuje. Avtorica bo svojo najnovejšo knjigo predstavila v pogovoru s Tino Kozin.
Čeprav je baron Winkler sodil med zelo pomembne slovenske politične osebnosti v obdobju avstro-ogrske monarhije, je danes nekoliko pozabljen. Zato je znanstvena monografija o baronu Winklerju še kako zanimiva. Napisal jo je dolgoletni diplomat in politik Jože Šušmelj, ki je več o knjigi in zanimivi politični zgodovini povedal v pogovoru z Markom Goljo.
Prevajalka in literarna zgodovinarka dr. Urša Zabukovec v svoji znanstveni monografiji Neverbalni Dostojevski prepričljivo analizirala manj znano in pogosto prezrto značilnost romanov Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega. Več tem, kako celostno brati romane Dostojevskega pa v oddaji Izšlo je, v pogovoru Marka Golje z avtorico.
22. marec je svetovni dan voda, 22. april dan Zemlje, tako da je na prvi pogled videti, kot da se zavedamo pomena ekologije. Meteorologinja in klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj pa je prav iz želje opozoriti na vsak dan bolj aktualno ekološko tematiko napisala poljudnoznanstveno delo Planet Voda. Njeno delo sicer dopolnjujejo ilustracije Izarja Lunačka, toda avtoričina predstavitev planeta Voda, ki sega od fizike vode do voda v umetnosti, nagovarja vse generacije in je še kako aktualno branje. Več o vodi in še čem nam bo avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Pesnik, pisatelj, esejist, dramatik, prevajalec in glasbenik Milan Dekleva se je v svojih pripovednih delih pogosto naslonil na zgodovino, tako v romanu Zmagoslavje podgan, nagrajenim s kresnikom, in tako tudi v romanu Benetke, zadnjič, objavljenem pri Cankarjevi založbi. V njem je samosvoje, kot pesnik, poustvaril plimo fašizma in vrsto romanesknih likov, ki se na nasilje sveta različno odzovejo. Roman med drugim odlikujejo prepoznaven jezik, zgodovinske podrobnosti in izvirna struktura. Več o romanu bo povedal avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa nam bo tudi odlomek iz romana.
Knjiga Stramorjevi koraki Andreja Tomažina je bila eden najvidnejših prvencev preteklega leta. Delo, ki briše meje med romanesknim in kratkoproznim, se prepletajo raznoliki diskurzi, temu ustrezno se spreminja stil pripovedi, ki prehaja od izrazito poetičnih pasusov do že domala znanstvenega, esejističnega govora, pa do hladnega realizma in celo groteske. Stramorjeve korake, ki so jih nekateri bralci označili celo za ekscesno branje, bo Andrej Tomažin predstavil v pogovoru s Tino Kozin.
Oddaja o knjižnih novostih, predvsem s področja umetnosti in humanistike (zlasti umetnostnih ved, kulturologije, zgodovine). Zasnovana je kot pogovor z avtorjem oziroma prevajalcem knjige, predstavljeno knjigo pogosto ponazorimo z značilnim odlomkom (včasih tudi v avtorjevi interpretaciji), oddajo pa včasih zaokrožijo mnenja recenzenta oziroma kritika o izbrani knjigi. Leta 1978 jo je zasnoval in tudi poimenoval tedanji urednik Tretjega programa Ciril Stani, prvi jo je urejal Andrej Arko, pozneje Marjan Kovačevič-Beltram, od marca 2002 pa jo ureja Marko Golja.
Pisateljica in literarna zgodovinarka Katarina Marinčič je dobrih deset let po objavi s kresnikom nagrajenega romana Prikrita harmonija objavila nov roman z naslovom Po njihovih besedah. Pisateljica je med možnostma, da variira uspešen roman ali pa da napiše nekaj povsem drugega, drugačnega, izbrala lepšo, skratka, drugo možnost. Po njihovih besedah je tako na prvi pogled roman o treh junakih, treh zgodovinskih osebnostih, toda to je predvsem roman, ki se dogaja na več ravneh. Ob zgodovinskih osebnostih (prva je Karl May, druga arheolog Heinrich Schliemann in tretja P., šef tajne službe v neki totalitarni državi) ima pomembno mesto pripovedovalec zgodbe, nad katerim pa v redkih trenutkih uzremo tudi še višjo avtorsko instanco … Za nameček imajo v romanu pomembno vrsto različne literarne žanri in vrste, avtorica pa svoje literarne like oblikuje z veliko mero posluha za njihovo psihologijo. Skratka, Po njihovih besedah je literarna bravura, ki bo pritegnila sladokusce. Več o romanu bo Katarina Marinčič povedala v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa nam bo tudi odlomek iz njega. Nikar ne zamudite.
Monografija Zahtevna razmerja: spol, strukturne ovire in priložnosti (objavljena v zbirki Razprave FF pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani) vsebuje premisleke o strukturiranju sodobne slovenske družbe in o vlogi oziroma pomenu spola pri njenem strukturiranju. Kot avtorji oziroma soavtorji razprav v monografiji sodelujejo Živa Humer, Slavko Gaber, Jasna Podreka, Sara Rožman, Irena Selišnik, Iztok Šori, Veronika Tašner, Pavel Zgaga in Milica Antić Gaber, ki je monografijo tudi uredila. Z urednico monografije se bo v oddaji Izšlo je pogovarjal Marko Golja. Nikar ne zamudite.
Neveljaven email naslov