Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zbirka razprav o velikih filozofskih temah
Dr. Danilo Šuster se je doslej podpisal pod več filozofskih del kot avtor, med drugim pod Moč argumenta: neformalna logika v teoriji in praksi, in kot urednik, med drugim pod zbornik O svobodni volji: od Leibniza do Libeta.
Lani je pri Kulturnem centru Maribor v zbirki Znanstvena monografija objavil knjigo z naslovom Kaj delajo filozofi?. V njem je sicer objavljena kaka šala (na primer: – Katero je prvo vprašanje, ki ga novopečeni doktorand filozofije postavi na svojem prvem delovnem mestu? – Ali boste hrenovko z majonezo ali kečapom?), toda sicer avtor temeljito in razumljivo analizira različne aspekte obravnavane teme, argumente za in proti, pri čemer se dosledno izogiba skrajnostim, pa naj razpravlja o svobodni izbiri ali o negotovosti v filozofiji.
Več o svoji knjigi je dr. Danilo Šuster povedal v pogovoru z Markom Goljo za oddajo Izšlo je. Nikar ne zamudite.
742 epizod
Predstavitev knjižnih novostih, predvsem s področja literature v ožjem pomenu besede, pa tudi humanistike (zlasti literarne in umetnostnozgodovinske vede, kulturologije, zgodovine, filozofije itd.). Knjigo osvetli avtor ali avtorica, prevajalec ali prevajalka.
Zbirka razprav o velikih filozofskih temah
Dr. Danilo Šuster se je doslej podpisal pod več filozofskih del kot avtor, med drugim pod Moč argumenta: neformalna logika v teoriji in praksi, in kot urednik, med drugim pod zbornik O svobodni volji: od Leibniza do Libeta.
Lani je pri Kulturnem centru Maribor v zbirki Znanstvena monografija objavil knjigo z naslovom Kaj delajo filozofi?. V njem je sicer objavljena kaka šala (na primer: – Katero je prvo vprašanje, ki ga novopečeni doktorand filozofije postavi na svojem prvem delovnem mestu? – Ali boste hrenovko z majonezo ali kečapom?), toda sicer avtor temeljito in razumljivo analizira različne aspekte obravnavane teme, argumente za in proti, pri čemer se dosledno izogiba skrajnostim, pa naj razpravlja o svobodni izbiri ali o negotovosti v filozofiji.
Več o svoji knjigi je dr. Danilo Šuster povedal v pogovoru z Markom Goljo za oddajo Izšlo je. Nikar ne zamudite.
Pesnik Ciril Zlobec svojo voljo, strast in ljubezen do življenja in ustvarjanja potrjuje tudi na pragu devetdesetih let na najlepši možni način: s pesniško zbirko. V zbirki Biti človek je akademik Zlobec zbral vrsto refleksivnih pesmi, v katerih ima pomembno vlogo tudi njegova osebna izkušnja. Več o svoji trideseti pesniški zbirki, ki je izšla pri Mladinski knjigi v zbirki Nova slovenska knjiga, nam bo pesnik povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa nam bo tudi nekaj svojih pesmi. Nikar ne zamudite.
Predstavitev knjižnih novostih, predvsem s področja literature v ožjem pomenu besede, pa tudi humanistike (zlasti literarne in umetnostnozgodovinske vede, kulturologije, zgodovine, filozofije itd.). Knjigo osvetli avtor ali avtorica, prevajalec ali prevajalka.
Predstavitev knjižnih novostih, predvsem s področja literature v ožjem pomenu besede, pa tudi humanistike (zlasti literarne in umetnostnozgodovinske vede, kulturologije, zgodovine, filozofije itd.). Knjigo osvetli avtor ali avtorica, prevajalec ali prevajalka.
Pisatelj, teatrolog, pisec radijskih iger, politik in podpredsednik Slovenskega centra PEN Tone Peršak se je z romanom Usedline (izšel je pri Cankarjevi založbi) uvrstil v najožji krog za nagrado kresnik. V romanu je sicer sledil Sokratovemu imperativu Spoznaj samega sebe, toda hkrati se je zavedal izjave Györgyja Konráda Spomin je vedno fikcija. Tako je nastalo morda avtobiografsko besedilo, morda razvojni roman, morda iskanje izgubljenega časa, verjetno pa preplet vsega trojega. Več o Usedlinah bo Peršak povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa bo tudi odlomek iz romana. Nikar ne zamudite.
Predstavitev knjižnih novostih, predvsem s področja literature v ožjem pomenu besede, pa tudi humanistike (zlasti literarne in umetnostnozgodovinske vede, kulturologije, zgodovine, filozofije itd.). Knjigo osvetli avtor ali avtorica, prevajalec ali prevajalka.
Jurij Hudolin je zelo vsestranski književnik: najprej se je uveljavil kot pesnik, potem kot prevajalec, kolumnist, v zadnjih letih pa predvsem kot prozaist. Lani je v zbirki Beletrina pri Študentski založbi objavil že svoj četrti roman Ingrid Rosenfeld; z njim se je uvrstil med peterico letošnjih kandidatov za nagrado kresnik. Več o romanu, ki se odlikuje s prepoznavnim in bogatim jezikom, bo povedal v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa nam bo tudi odlomek iz njega. Ne zamudite.
Predstavitev knjižnih novostih, predvsem s področja literature v ožjem pomenu besede, pa tudi humanistike (zlasti literarne in umetnostnozgodovinske vede, kulturologije, zgodovine, filozofije itd.). Knjigo osvetli avtor ali avtorica, prevajalec ali prevajalka.
Roman Rozina sodi v srednjo generacijo slovenskih književnikov. Najprej je delal kot novinar, pozneje se je posvetil publicistiki, zadnja leta pa redno objavlja književna dela. Napisal je zbirko kratkih zgodb Šumijo besede domače in kar nekaj romanov. Za svoj trenutno zadnji roman Županski kandidat Gams je letos prejel nagrado modra ptica, ki jo podeljuje Cankarjeva založba. V romanu Rozina všečno in psihološko prepričljivo pripoveduje o politiki v naših krajih, tuja mu ni niti satira, predvsem pa ima posluh za življenjske situacije in značaje. Njegov naslovni junak je morda nekoliko neznačilen za slovenske politične razmere, toda vse okrog njega je še kako znano. Dodatno je pisatelj začinil roman z nekaj preobrati, več o njem pa nam bo povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo.
Predstavitev knjižnih novostih, predvsem s področja literature v ožjem pomenu besede, pa tudi humanistike (zlasti literarne in umetnostnozgodovinske vede, kulturologije, zgodovine, filozofije itd.). Knjigo osvetli avtor ali avtorica, prevajalec ali prevajalka.
Evropska unija je razglasila za dan Evrope 9. maj, in sicer v spomin na deklaracijo Roberta Schumana, predstavljeno 9. maja 1950, v kateri je tedanji francoski zunanji minister predstavil vizijo nadnacionalnega gospodarskega sodelovanja v Evropi. Toda dan Evrope bi lahko bil tudi 5. maj, saj so na ta datum leta 1949 ustanovili Svet Evrope, ki si je prizadeval in si še prizadeva ¬ – med drugim – ¬za spoštovanje človekovih pravic. O še eni zelo pomembni izbiri, odločitvi pa razmišlja sociologinja dr. Ksenija Vidmar Horvat v svoji knjigi z na prvi pogled paradoksalnim naslovom Kozmopolitski patriotizem: historično-sociološki in etični vidiki neke paradigme. Več o delu, objavljenem v zbirki Razprave Filozofske fakultete, naslovnem konceptu in še čem, nam bo avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Golja.
Predstavitev knjižnih novostih, predvsem s področja literature v ožjem pomenu besede, pa tudi humanistike (zlasti literarne in umetnostnozgodovinske vede, kulturologije, zgodovine, filozofije itd.). Knjigo osvetli avtor ali avtorica, prevajalec ali prevajalka.
Predstavitev knjižnih novostih, predvsem s področja literature v ožjem pomenu besede, pa tudi humanistike (zlasti literarne in umetnostnozgodovinske vede, kulturologije, zgodovine, filozofije itd.). Knjigo osvetli avtor ali avtorica, prevajalec ali prevajalka.
Predstavitev knjižnih novostih, predvsem s področja literature v ožjem pomenu besede, pa tudi humanistike (zlasti literarne in umetnostnozgodovinske vede, kulturologije, zgodovine, filozofije itd.). Knjigo osvetli avtor ali avtorica, prevajalec ali prevajalka.
Predstavitev knjižnih novostih, predvsem s področja literature v ožjem pomenu besede, pa tudi humanistike (zlasti literarne in umetnostnozgodovinske vede, kulturologije, zgodovine, filozofije itd.). Knjigo osvetli avtor ali avtorica, prevajalec ali prevajalka.
Predstavitev knjižnih novostih, predvsem s področja literature v ožjem pomenu besede, pa tudi humanistike (zlasti literarne in umetnostnozgodovinske vede, kulturologije, zgodovine, filozofije itd.). Knjigo osvetli avtor ali avtorica, prevajalec ali prevajalka.
Predstavitev knjižnih novostih, predvsem s področja literature v ožjem pomenu besede, pa tudi humanistike (zlasti literarne in umetnostnozgodovinske vede, kulturologije, zgodovine, filozofije itd.). Knjigo osvetli avtor ali avtorica, prevajalec ali prevajalka.
Predstavitev knjižnih novostih, predvsem s področja literature v ožjem pomenu besede, pa tudi humanistike (zlasti literarne in umetnostnozgodovinske vede, kulturologije, zgodovine, filozofije itd.). Knjigo osvetli avtor ali avtorica, prevajalec ali prevajalka.
Predstavitev knjižnih novostih, predvsem s področja literature v ožjem pomenu besede, pa tudi humanistike (zlasti literarne in umetnostnozgodovinske vede, kulturologije, zgodovine, filozofije itd.). Knjigo osvetli avtor ali avtorica, prevajalec ali prevajalka.
Predstavitev knjižnih novostih, predvsem s področja literature v ožjem pomenu besede, pa tudi humanistike (zlasti literarne in umetnostnozgodovinske vede, kulturologije, zgodovine, filozofije itd.). Knjigo osvetli avtor ali avtorica, prevajalec ali prevajalka.
Predstavitev knjižnih novostih, predvsem s področja literature v ožjem pomenu besede, pa tudi humanistike (zlasti literarne in umetnostnozgodovinske vede, kulturologije, zgodovine, filozofije itd.). Knjigo osvetli avtor ali avtorica, prevajalec ali prevajalka.
Neveljaven email naslov