Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pisateljica in aktivistka Vesna Lemaić, dobitnica nagrade novo mesto, je že večkrat dokazala, da je odlična pripovedovalka, nazadnje s knjigo, z zbirko zgodb oziroma romanom Trznil je, odprla je oko (objavljeno pri Cankarjevi založbi). V njej občuteno pripoveduje o razmerju med dedkom in vnukinjo, med preteklostjo in sodobnostjo. In takšna je Vesna Lemaić tudi kot gostja v oddaji/podkastu Izšlo je. Nikar ne zamudite.
738 epizod
Oddaja o knjižnih novostih, predvsem s področja umetnosti in humanistike (zlasti umetnostnih ved, kulturologije, zgodovine). Zasnovana je kot pogovor z avtorjem oziroma prevajalcem knjige, predstavljeno knjigo pogosto ponazorimo z značilnim odlomkom (včasih tudi v avtorjevi interpretaciji), oddajo pa včasih zaokrožijo mnenja recenzenta oziroma kritika o izbrani knjigi. Leta 1978 jo je zasnoval in tudi poimenoval tedanji urednik Tretjega programa Ciril Stani, prvi jo je urejal Andrej Arko, pozneje Marjan Kovačevič-Beltram, od marca 2002 pa jo ureja Marko Golja.
Pisateljica in aktivistka Vesna Lemaić, dobitnica nagrade novo mesto, je že večkrat dokazala, da je odlična pripovedovalka, nazadnje s knjigo, z zbirko zgodb oziroma romanom Trznil je, odprla je oko (objavljeno pri Cankarjevi založbi). V njej občuteno pripoveduje o razmerju med dedkom in vnukinjo, med preteklostjo in sodobnostjo. In takšna je Vesna Lemaić tudi kot gostja v oddaji/podkastu Izšlo je. Nikar ne zamudite.
Pisatelj in likovni kritik Vladimir P. Štefanec je objavil že kar nekaj odmevnih romanov, med drugim leta 2002 Viktor Jelen, sanjač, 2006 Republiko jutranje rose, leta 2010 Odličen dan za atentat in – letos, konec avgusta, v zbirki Nova slovenska knjiga pri založbi Mladinska knjiga – še roman 66,3m². Tudi z najnovejšim romanom se je pisatelj predstavil kot pretanjen mojster sloga, kot preudaren portretist človeških značajev in – to je najverjetneje novost v njegovem pripovedništvu – kot upodobljevalec socialne tematike. Več o romanu nam bo povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa bo tudi odlomek iz romana.
Pisatelj in likovni kritik Vladimir P. Štefanec je objavil že kar nekaj odmevnih romanov, med drugim leta 2002 Viktor Jelen, sanjač, 2006 Republiko jutranje rose, leta 2010 Odličen dan za atentat in – letos, konec avgusta, v zbirki Nova slovenska knjiga pri založbi Mladinska knjiga – še roman 66,3m². Tudi z najnovejšim romanom se je pisatelj predstavil kot pretanjen mojster sloga, kot preudaren portretist človeških značajev in – to je najverjetneje novost v njegovem pripovedništvu – kot upodobljevalec socialne tematike. Več o romanu nam bo povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa bo tudi odlomek iz romana.
Marcel Štefančič, jr. že desetletja velja za odličnega filmskega kritika, v zadnjih letih pa se je uveljavil tudi kot kritičen analitik sodobne družbe. O njegovi odličnosti priča tudi Rožančeva nagrada, ki jo je Štefančič, jr. dobil za zbirko esejev o Sloveniji, Slovencih in svetu v času krize z značilnim naslovom Kdor prej umre, bo dlje mrtev. Z Rožančevim nagrajencem se bo v oddaji Izšlo je, v živo, seveda, pogovarjal Marko Golja. Nikar ne zamudite.
Andrej E. Skubic je leta 1999 objavil romaneskni prvenec Grenki med in zanj dobil kar dve literarni nagradi, najprej za najboljši prvenec, potem pa še kresnika. Prvemu romanu jih je sledilo še nekaj in tudi nekaj nagrad; v minulih letih je pisatelj prevedel vrsto zahtevnih literarnih in zgodovinskih del, v zadnjih letih pa se uveljavlja tudi kot dramatik. Pred kratkim je objavil svoj najnovejši roman Samo pridi domov in znova dokazal, da obvlada različne jezikovne lege, predvsem pa, da ne ponavlja formul iz prejšnjih romanov. V najnovejšem romanu je zelo berljivo in vendar brez bližnjic naslikal sodobno slovensko družbo, predvsem pravniški mikrokozmos z vsemi njegovimi temnimi stranmi. Več o romanu bo povedal v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa bo tudi odlomek iz romana.
Deset let po izidu knjižnega prvenca, romana Od blizu je Irena Svetek podpisala svoj tretji roman: Zaspi mala moja, zaspi. Delo je časovno večplastno, v osnovi se deli na tri različna časovna obdobja, ki se z nelinearno, asociativnim preskokom podrejeno pripovedjo še izdatneje plastijo. Irena Svetek v romanu z dvema osrednjima protagonistkama nenehno tudi sooča različne perspektive, na primer perspektivo otroka in odraslega ali kulturno oddaljene perspektive posameznikov. Roman bo predstavila v pogovoru s Tino Kozin.
Oddaja o knjižnih novostih, predvsem s področja umetnosti in humanistike (zlasti umetnostnih ved, kulturologije, zgodovine). Zasnovana je kot pogovor z avtorjem oziroma prevajalcem knjige, predstavljeno knjigo pogosto ponazorimo z značilnim odlomkom (včasih tudi v avtorjevi interpretaciji), oddajo pa včasih zaokrožijo mnenja recenzenta oziroma kritika o izbrani knjigi. Leta 1978 jo je zasnoval in tudi poimenoval tedanji urednik Tretjega programa Ciril Stani, prvi jo je urejal Andrej Arko, pozneje Marjan Kovačevič-Beltram, od marca 2002 pa jo ureja Marko Golja.
Dr. Alenka Koron je v minulih letih objavila vrsto tehtnih recenzij, ocen, spremnih besed in separatov s svojimi razpravami, pred kratkim pa je pri Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU v zbirki Studia litteraria izšla njena prva znanstvena monografija Sodobne teorije pripovedi. V monografiji avtorica najprej analizira terminološke opredelitve, nato pa zelo temeljito predstavi zgodovino teorij pripovedi, svoj pregled pa sklene – kot napoveduje naslov – v sodobnosti, skratka, s pregledom naratologij oziroma teorij pripovedi po strukturalizmu. Monografijo sklenejo analize, ki dokazujejo praktično rabo postklasične oziroma poststrukturalistične oziroma sodobne naratologije. Več o monografiji – za katero je dr. Tomo Virk na zavihku zapisal, da gre »za nepogrešljivo referenčno delo« –, bo avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo.
Oddaja o knjižnih novostih, predvsem s področja umetnosti in humanistike (zlasti umetnostnih ved, kulturologije, zgodovine). Zasnovana je kot pogovor z avtorjem oziroma prevajalcem knjige, predstavljeno knjigo pogosto ponazorimo z značilnim odlomkom (včasih tudi v avtorjevi interpretaciji), oddajo pa včasih zaokrožijo mnenja recenzenta oziroma kritika o izbrani knjigi. Leta 1978 jo je zasnoval in tudi poimenoval tedanji urednik Tretjega programa Ciril Stani, prvi jo je urejal Andrej Arko, pozneje Marjan Kovačevič-Beltram, od marca 2002 pa jo ureja Marko Golja.
Eden izmed romanov, ki so prišli v ožji nabor finalistov za letošnjo nagrado Modra ptica, je tudi Izbrisana Mihe Mazzinija. V knjigi, ki je pozneje izšla pri novomeški založbi Goga, je avtor načel odrinjeno stran slovenske poosamosvojitvene zgodovine: tematiko izbrisanih. Prodornost, družbena kritičnost in duhovitost, ki sicer odlikujejo Mazzinijevo publicistiko, so ob napeti in razgibani zgodbi najizrazitejši atributi avtorjevega novega romana. Miha Mazzini ga bo predstavil v pogovoru s Tino Kozin.
Urban Vovk in Uroš Zupan, urednika najnovejše antologije sodobne slovenske poezije 75 pesmi od Dekleve do Peratove, sta svoj izbor sklenila s poezijo Katje Perat. Njuna odločitev je še kako smiselna: Katja Perat se je namreč že s svojo prvo pesniško zbirko Najboljši so padli uveljavila kot vznemirljiva pesnica, ki z lahkoto prehaja v različne intelektualne in duhovne lege, pred kratkim pa je objavila, pri LUD Literatura, svojo drugo pesniško zbirko z naslovom Davek na dodano vrednost. Več o zbirki bo pesnica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi nekaj svojih pesmi. Nikar ne zamudite.
Doktor Jernej Kosi je po izobrazbi zgodovinar in sociolog kulture. V svojih raziskavah se – med drugim – ukvarja z zgodovino vznikov nacionalizmov in oblikovanjem modernih narodov. Pred kratkim je pri založbi Sophia objavil znanstveno monografijo Kako je nastal slovenski narod, s podnaslovom Začetki slovenskega nacionalnega gibanja v prvi polovici 19. stoletja. Z monografijo se je dr. Kosi navezal na tradicijo oziroma žanr nacionalne zgodovine. Kako, pa bo povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Robert Simonišek se je z zbirkama Potopljeni katalog in Avtoportret brez zemljevida najprej uveljavil kot pesnik, leta 2010 z zbirko kratkih pripovedi Melanholična zrenja kot pisec kratkih zgodb, leto pozneje z znanstveno monografijo o slovenski secesiji še kot umetnostni zgodovinar, lani pa je objavil svoj romaneskni prvenec Soba pod gradom. V romanu se je Simonišek dotaknil tako družbenega dogajanja kot njegove medijske podobe, predvsem pa je ustvaril večplastnega romanesknega junaka. Več o romanu, ki je izšel v zbirki Piramida pri založbi Litera, bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, in sicer v pogovoru z Markom Goljo. Prebral nam bo tudi odlomek iz romana.
Oddaja o knjižnih novostih, predvsem s področja umetnosti in humanistike (zlasti umetnostnih ved, kulturologije, zgodovine). Zasnovana je kot pogovor z avtorjem oziroma prevajalcem knjige, predstavljeno knjigo pogosto ponazorimo z značilnim odlomkom (včasih tudi v avtorjevi interpretaciji), oddajo pa včasih zaokrožijo mnenja recenzenta oziroma kritika o izbrani knjigi. Leta 1978 jo je zasnoval in tudi poimenoval tedanji urednik Tretjega programa Ciril Stani, prvi jo je urejal Andrej Arko, pozneje Marjan Kovačevič-Beltram, od marca 2002 pa jo ureja Marko Golja.
Pisatelju, alpinistu in novinarju Tadeju Golobu je z romanesknim prvencem Svinjske nogice uspel veliki met: dobil je kresnika za najboljši roman. Njegov najnovejši roman za odrasle z nekoliko skrivnostnim naslovom Ali boma ye! prav tako dokazuje, da pisatelj ne miži pred družbeno resničnostjo, da obvlada govorice literarnih likov in pripovedno strukturo ter da se tika s humorjem. Prizor, v katerem romaneskni junak kot novinar pri neimenovanem mesečniku piše pisma bralcev za svojo rubriko, je prav gotovo eden izmed najbolj smešnih prizorov v sodobni slovenski prozi. Skratka, čeprav Tadej Golob z romanom ni ponovil uspeha izpred nekaj let, pa je zagotovo napisal dober in berljiv roman o boksarju na pragu zrelih let in pomembnih odločitev, primeren tudi za poletno branje. Več o romanu, objavljenem pri novomeški založbi Goga, bo avtor povedal v pogovoru z Markom Goljo v oddaji Izšlo je, prebral pa nam bo tudi odlomek iz romana.
Oddaja o knjižnih novostih, predvsem s področja umetnosti in humanistike (zlasti umetnostnih ved, kulturologije, zgodovine). Zasnovana je kot pogovor z avtorjem oziroma prevajalcem knjige, predstavljeno knjigo pogosto ponazorimo z značilnim odlomkom (včasih tudi v avtorjevi interpretaciji), oddajo pa včasih zaokrožijo mnenja recenzenta oziroma kritika o izbrani knjigi. Leta 1978 jo je zasnoval in tudi poimenoval tedanji urednik Tretjega programa Ciril Stani, prvi jo je urejal Andrej Arko, pozneje Marjan Kovačevič-Beltram, od marca 2002 pa jo ureja Marko Golja.
Med letošnjimi novostmi v zbirki Nova lirika (pri založbi Mladinska knjiga) je tudi knjiga izbranih pesmi poljske pesnice Wisławe Szymborske z naslovom Ključ. Izbor po večini refleksivne in zadržane poezije poljske nobelovke je pripravila Sovretova nagrajenka Jana Unuk, ki bo v oddaji Izšlo je v pogovoru z Markom Goljo predstavila značilnosti pesničine poezije, slišali pa bomo tudi tri pesmi Wisławe Szymborske v interpretaciji dramskih igralk Saše Mihelčič in Violete Tomič.
Pesnik Ciril Zlobec svojo voljo, strast in ljubezen do življenja in ustvarjanja potrjuje tudi na pragu devetdesetih let na najlepši možni način: s pesniško zbirko. V zbirki Biti človek je akademik Zlobec zbral vrsto refleksivnih pesmi, v katerih ima pomembno vlogo tudi njegova osebna izkušnja. Več o svoji trideseti pesniški zbirki, ki je izšla pri Mladinski knjigi v zbirki Nova slovenska knjiga, nam bo pesnik povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa nam bo tudi nekaj svojih pesmi. Nikar ne zamudite.
Oddaja o knjižnih novostih, predvsem s področja umetnosti in humanistike (zlasti umetnostnih ved, kulturologije, zgodovine). Zasnovana je kot pogovor z avtorjem oziroma prevajalcem knjige, predstavljeno knjigo pogosto ponazorimo z značilnim odlomkom (včasih tudi v avtorjevi interpretaciji), oddajo pa včasih zaokrožijo mnenja recenzenta oziroma kritika o izbrani knjigi. Leta 1978 jo je zasnoval in tudi poimenoval tedanji urednik Tretjega programa Ciril Stani, prvi jo je urejal Andrej Arko, pozneje Marjan Kovačevič-Beltram, od marca 2002 pa jo ureja Marko Golja.
Oddaja o knjižnih novostih, predvsem s področja umetnosti in humanistike (zlasti umetnostnih ved, kulturologije, zgodovine). Zasnovana je kot pogovor z avtorjem oziroma prevajalcem knjige, predstavljeno knjigo pogosto ponazorimo z značilnim odlomkom (včasih tudi v avtorjevi interpretaciji), oddajo pa včasih zaokrožijo mnenja recenzenta oziroma kritika o izbrani knjigi. Leta 1978 jo je zasnoval in tudi poimenoval tedanji urednik Tretjega programa Ciril Stani, prvi jo je urejal Andrej Arko, pozneje Marjan Kovačevič-Beltram, od marca 2002 pa jo ureja Marko Golja.
Pisatelj, teatrolog, pisec radijskih iger, politik in podpredsednik Slovenskega centra PEN Tone Peršak se je z romanom Usedline (izšel je pri Cankarjevi založbi) uvrstil v najožji krog za nagrado kresnik. V romanu je sicer sledil Sokratovemu imperativu Spoznaj samega sebe, toda hkrati se je zavedal izjave Györgyja Konráda Spomin je vedno fikcija. Tako je nastalo morda avtobiografsko besedilo, morda razvojni roman, morda iskanje izgubljenega časa, verjetno pa preplet vsega trojega. Več o Usedlinah bo Peršak povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa bo tudi odlomek iz romana. Nikar ne zamudite.
Neveljaven email naslov