Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Lado Kralj (1938-2022) je bil zelo vsestranska osebnost: med drugim je med letoma 1959 in 1961 delal kot novinar na RTV Ljubljana, leta 1965 je diplomiral na Filozofski fakulteti iz primerjalne književnosti in literarne teorije ter angleškega jezika s književnostjo, od 1967 do 1971 je bil asistent dramaturgije na AGRFT, leta 1970 je soustanovil Glej, študiral je v Združenih državah Amerike, nato še Pekarno, bil umetniški vodja Drame, uredil Zbrano delo Slavka Gruma, leta 1987 pa se je zaposlil na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo. Ob pedagoškem in znanstvenem delu predvsem o ekspresionizmu in teoriji drame je začel pisati prozo. Leta 2010 je objavil zbirko kratke proze Kosec koso brusi (zanjo je dobil nagrado za najboljši prvenec in fabulo), štiri leta pozneje je objavil roman Če delaš omleto, lani pa še roman Ne bom se več drsal na bajerju. Vendar Lado Kralj žal ni dočakal uvrstitve svojega romana v ožji izbor za nagrado kresnik. Zato v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je o berljivem in občutenem romanu o Ljubljani med drugo svetovno vojno in po njej pripovedujeta avtorjeva življenjska sopotnica Jožica Avbelj in glavni urednik založbe Beletrina Urban Vovk. Nikar ne zamudite.
751 epizod
Predstavitev knjižnih novostih, predvsem s področja literature v ožjem pomenu besede, pa tudi humanistike (zlasti literarne in umetnostnozgodovinske vede, kulturologije, zgodovine, filozofije itd.). Knjigo osvetli avtor ali avtorica, prevajalec ali prevajalka.
Lado Kralj (1938-2022) je bil zelo vsestranska osebnost: med drugim je med letoma 1959 in 1961 delal kot novinar na RTV Ljubljana, leta 1965 je diplomiral na Filozofski fakulteti iz primerjalne književnosti in literarne teorije ter angleškega jezika s književnostjo, od 1967 do 1971 je bil asistent dramaturgije na AGRFT, leta 1970 je soustanovil Glej, študiral je v Združenih državah Amerike, nato še Pekarno, bil umetniški vodja Drame, uredil Zbrano delo Slavka Gruma, leta 1987 pa se je zaposlil na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo. Ob pedagoškem in znanstvenem delu predvsem o ekspresionizmu in teoriji drame je začel pisati prozo. Leta 2010 je objavil zbirko kratke proze Kosec koso brusi (zanjo je dobil nagrado za najboljši prvenec in fabulo), štiri leta pozneje je objavil roman Če delaš omleto, lani pa še roman Ne bom se več drsal na bajerju. Vendar Lado Kralj žal ni dočakal uvrstitve svojega romana v ožji izbor za nagrado kresnik. Zato v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je o berljivem in občutenem romanu o Ljubljani med drugo svetovno vojno in po njej pripovedujeta avtorjeva življenjska sopotnica Jožica Avbelj in glavni urednik založbe Beletrina Urban Vovk. Nikar ne zamudite.
Prevajalec in dramatik Srečko Fišer je svojo prevajalsko pot začel leta 1982 s prevodom kratkega romana Obrat vijaka Henryja Jamesa, pozneje pa je poslovenil vrsto ključnih dramskih, proznih in lirskih avtorjev, med drugim tudi Sonete Williama Shakespearja in Izbrano poezijo Torquata Tassa. Pred kratkim je Fišer pri Cankarjevi založbi objavil še Stihe Michelangela Buonarrotija, ki je sebe videl predvsem kot kiparja in ki slovi tudi kot izjemen slikar, še kako vznemirljiv pa je kot pesnik. Fišerjev prevod tako nadaljujejo leta 1945 objavljeni Gradnikov prevod Michelangelovih Sonetov. V svojem prevodu sonetov je Fišer bližji pesniku, v izbor pa je uvrstil tudi njegove madrigale in nedokončane pesmi. Tako nam je približal renesančno doživljanje sveta, več o pesniku in svojem prevodu pa nam bo povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, slišali pa bomo tudi Michelangelov capitolo Zaprt sem, kot pečena je sredica v izvedbi dramskega igralca Marka Mandića. Nikar ne zamudite.
Konec lanskega leta je pri Založbi ZRC izšel Literarni atlas Ljubljane s podnaslovom 94 zgod in nezgod slovenskih književnikov v Ljubljani. Avtor besedila je literarni zgodovinar Marjan Dolgan, avtorici zemljevidov pa Jerneja Fridl in Manca Volk. Kako je atlas zasnovan, kako ga lahko uporabljamo, kdo so njegovi protagonisti, pa tudi marsikatero nezgodo književnikov, ki so živeli v Ljubljani, bo dr. Dolgan pojasnil v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Novinar časnika Delo Branko Soban je konec lanskega leta objavil prvo knjigo intervjujev z naslovom Zločin brez kazni, pred kratkim pa pri isti založbi, pri založbi Sanje še drugo knjigo intervjujev Kazen brez zločina. Vendar naslov ni radoživo igranje z vrstnim redom besed, ampak lepo napoveduje temo knjige: svet, v katerem za močne in šibke ne veljajo enaka pravila. Sobanovi sogovorniki so junaki našega časa, ljudje, ki ne pristajajo na slabo, na teptanje človekovih pravic, na socialne krivice in nespoštovanje pravnega reda. Ob branju Sobanovih intervjujev se bralec zave, da je najboljši vseh svetov neskončno daleč od popolnosti, hkrati pa spozna ljudi, ki jim ni vseeno in ki s svojim delovanjem, etično držo ter vztrajnostjo ne pristajajo na minule in sodobne napake oblastnikov, kapitala, velesil. Z Brankom Sobanom se bo pogovarjal Marko Golja. Nikar ne zamudite.
Drago Jančar je zgodbo svojega novega romana Maj, november postavil v sodobnost, v oddaji Izšlo je pa nam bo povedal več o svojem romanesknem junaku, o mladeniču, ki se ne znajde najbolje v sodobni slovenski družbi, prebral pa bo tudi odlomek iz romana. Pripravlja Marko Golja, nikar ne zamudite.
Med slovenske bralce je nedavno prišla nova knjiga Polone Glavan, obsežen roman z naslovom Kakorkoli. Gre za tretje avtoričino leposlovno delo: pred tem sta bralce in kritike že prepričala njen knjižni prvenec, roman Noč v Evropi in knjiga kratke proze Gverilci. Že ob izidu slednje, bilo je to leta 2004, je Polona Glavan dejala, da si želi napisati družbeni roman – in prav to je oznaka, ki romanu Kakorkoli najbolj pritiče. O njegovem nastanku, o razmerju do prejšnjih knjig, predvsem pa seveda o ključnih vprašanjih, ki jih odpira, bo avtorica spregovorila v pogovoru s Tino Kozin.
Pesnik, prevajalec, literarni zgodovinar in teoretik Boris A. Novak je že v zgodnjem obdobju svojega ustvarjanja pisal tako kratke pesmi, na primer Definicije, kot tudi pesnitve (1001 stih, Kamnita Afrodita). Pred dnevi pa so pri novomeški založbi Goga izšli Zemljevidi domotožja, prva knjiga njegovega epa Vrata nepovrata. Če ste ob besedi ep morda zastrigli z ušesi, je to razlog več za poslušanje oddaje Izšlo je. Z Borisom A. Novakom, ki je ep upravičeno označil za svoj opus magnum, se je pogovarjal Marko Golja, pesnik pa nam bo prebral tudi uvodno pesem iz prvega speva Postava in sklepno pesem iz zadnjega speva v prvi knjigi epa z naslovom Zgodba. Nikar ne zamudite!
Predstavitev knjižnih novostih, predvsem s področja literature v ožjem pomenu besede, pa tudi humanistike (zlasti literarne in umetnostnozgodovinske vede, kulturologije, zgodovine, filozofije itd.). Knjigo osvetli avtor ali avtorica, prevajalec ali prevajalka.
Predstavitev knjižnih novostih, predvsem s področja literature v ožjem pomenu besede, pa tudi humanistike (zlasti literarne in umetnostnozgodovinske vede, kulturologije, zgodovine, filozofije itd.). Knjigo osvetli avtor ali avtorica, prevajalec ali prevajalka.
Predstavitev knjižnih novostih, predvsem s področja literature v ožjem pomenu besede, pa tudi humanistike (zlasti literarne in umetnostnozgodovinske vede, kulturologije, zgodovine, filozofije itd.). Knjigo osvetli avtor ali avtorica, prevajalec ali prevajalka.
Sebastijan Pregelj se je podpisal pod vrsto zelo raznovrstnih in celostnih romanov, z najnovejšim romanom, s Kroniko pozabljanja pa raziskuje tesnobni in strašljivi svet demence. Starček v domu za upokojence v romanu Kronika pozabljanja začne vsak dan s sončnim zahodom, z novim začetkom. Svet se prebuja, prebujajo pa se tudi spomini. Vsako jutro malo drugačni, kajti včasih napete, včasih ljubezenske zgodbe so morda resnične, morda pa so plod halucinacij, a vedno so postavljene pred steno tišine, pred veliko skrivnost, ki čaka onkraj smrti. Več o romanu nam bo pisatelj povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru v živo z Markom Goljo, prebral pa nam bo tudi odlomek iz romana. Nikar ne zamudite.
Leta 2010 smo v prevodu zakoncev Margit in Mohsen Alhady dobili prvi izbor poezije palestinskega pesnika Mahmuda Darviša z naslovom Domovina iz besed. Pred kratkim pa je v zbirki Nova lirika kot 26. knjiga izšel še izbor Darviševe poezije z naslovom Opisovanje oblakov. Tokrat je velikega palestinskega pesnika poslovenila Barbara Skubic, prevod pa je opremila s spremnimi opombami. V oddaji Izšlo je nam bo v pogovoru z Markom Goljo prevajalka Barbara Skubic predstavila Darvišev opus in njegovo usodo, v interpretaciji dramskega igralca Mateja Puca pa bomo slišali nekaj Darviševih pesmi, med drugim Opisovanje oblakov. Oddajo pripravlja Marko Golja, nikar ne zamudite.
Uroš Zupan je že s prvenko Sutre (1991) opozoril nase kot pesnika, pet let pozneje pa se je z zbirko Svetlova znotraj pomaranče predstavil še kot esejist. Pozneje je redno objavljal pesniške in esejistične zbirke; tako je pred kratkim pri Cankarjevi založbi objavil že svojo sedmo knjigo esejev z naslovom Sto romanov in nekaj komadov. Naslov vsebuje naslova dveh razdelkov Zupanove zbirke, naslov tretjega pa je In še nekaj komadov. Tako že naslovi razdelkov zbirke vsebujejo na eni strani namig na referenčno knjižno zbirko, na drugi pa žargonsko besedo komad, oboje pa priča o avtorjevi zavezanosti visoki in popularni kulturi. Več o avtobiografski knjigi, ki vsebuje marsikatero pričevanje o Zupanovi generaciji, nam bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Knjiga Odpusti je romaneskni prvenec sicer že uveljavljenega pisatelja in prevajalca Aleša Štegra. Roman na oblikovni ravni zaznamujeta inventivna forma in dinamično grajena, večplastna fabula, na tematski ravni pa se premika med razpiranjem aktualnih vprašanj sodobne slovenske družbene stvarnosti ter prespraševanjem »večnejših« tem in konceptov: odpuščanja, krivde, našega odnosa do preteklosti itd. Aleš Šteger bo knjigo predstavil v pogovoru s Tino Kozin.
Pisatelj in likovni kritik Vladimir P. Štefanec je objavil že kar nekaj odmevnih romanov, med drugim leta 2002 Viktor Jelen, sanjač, 2006 Republiko jutranje rose, leta 2010 Odličen dan za atentat in – letos, konec avgusta, v zbirki Nova slovenska knjiga pri založbi Mladinska knjiga – še roman 66,3m². Tudi z najnovejšim romanom se je pisatelj predstavil kot pretanjen mojster sloga, kot preudaren portretist človeških značajev in – to je najverjetneje novost v njegovem pripovedništvu – kot upodobljevalec socialne tematike. Več o romanu nam bo povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa bo tudi odlomek iz romana.
Pisatelj in likovni kritik Vladimir P. Štefanec je objavil že kar nekaj odmevnih romanov, med drugim leta 2002 Viktor Jelen, sanjač, 2006 Republiko jutranje rose, leta 2010 Odličen dan za atentat in – letos, konec avgusta, v zbirki Nova slovenska knjiga pri založbi Mladinska knjiga – še roman 66,3m². Tudi z najnovejšim romanom se je pisatelj predstavil kot pretanjen mojster sloga, kot preudaren portretist človeških značajev in – to je najverjetneje novost v njegovem pripovedništvu – kot upodobljevalec socialne tematike. Več o romanu nam bo povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa bo tudi odlomek iz romana.
Marcel Štefančič, jr. že desetletja velja za odličnega filmskega kritika, v zadnjih letih pa se je uveljavil tudi kot kritičen analitik sodobne družbe. O njegovi odličnosti priča tudi Rožančeva nagrada, ki jo je Štefančič, jr. dobil za zbirko esejev o Sloveniji, Slovencih in svetu v času krize z značilnim naslovom Kdor prej umre, bo dlje mrtev. Z Rožančevim nagrajencem se bo v oddaji Izšlo je, v živo, seveda, pogovarjal Marko Golja. Nikar ne zamudite.
Andrej E. Skubic je leta 1999 objavil romaneskni prvenec Grenki med in zanj dobil kar dve literarni nagradi, najprej za najboljši prvenec, potem pa še kresnika. Prvemu romanu jih je sledilo še nekaj in tudi nekaj nagrad; v minulih letih je pisatelj prevedel vrsto zahtevnih literarnih in zgodovinskih del, v zadnjih letih pa se uveljavlja tudi kot dramatik. Pred kratkim je objavil svoj najnovejši roman Samo pridi domov in znova dokazal, da obvlada različne jezikovne lege, predvsem pa, da ne ponavlja formul iz prejšnjih romanov. V najnovejšem romanu je zelo berljivo in vendar brez bližnjic naslikal sodobno slovensko družbo, predvsem pravniški mikrokozmos z vsemi njegovimi temnimi stranmi. Več o romanu bo povedal v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa bo tudi odlomek iz romana.
Deset let po izidu knjižnega prvenca, romana Od blizu je Irena Svetek podpisala svoj tretji roman: Zaspi mala moja, zaspi. Delo je časovno večplastno, v osnovi se deli na tri različna časovna obdobja, ki se z nelinearno, asociativnim preskokom podrejeno pripovedjo še izdatneje plastijo. Irena Svetek v romanu z dvema osrednjima protagonistkama nenehno tudi sooča različne perspektive, na primer perspektivo otroka in odraslega ali kulturno oddaljene perspektive posameznikov. Roman bo predstavila v pogovoru s Tino Kozin.
Predstavitev knjižnih novostih, predvsem s področja literature v ožjem pomenu besede, pa tudi humanistike (zlasti literarne in umetnostnozgodovinske vede, kulturologije, zgodovine, filozofije itd.). Knjigo osvetli avtor ali avtorica, prevajalec ali prevajalka.
Dr. Alenka Koron je v minulih letih objavila vrsto tehtnih recenzij, ocen, spremnih besed in separatov s svojimi razpravami, pred kratkim pa je pri Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU v zbirki Studia litteraria izšla njena prva znanstvena monografija Sodobne teorije pripovedi. V monografiji avtorica najprej analizira terminološke opredelitve, nato pa zelo temeljito predstavi zgodovino teorij pripovedi, svoj pregled pa sklene – kot napoveduje naslov – v sodobnosti, skratka, s pregledom naratologij oziroma teorij pripovedi po strukturalizmu. Monografijo sklenejo analize, ki dokazujejo praktično rabo postklasične oziroma poststrukturalistične oziroma sodobne naratologije. Več o monografiji – za katero je dr. Tomo Virk na zavihku zapisal, da gre »za nepogrešljivo referenčno delo« –, bo avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo.
Neveljaven email naslov