Sedanja zasedba Haiku Garden sega v leto 2014. Trije sošolci na študiju muzikologije, ki so že lep čas drgnili po instrumentih in iskali svoj izraz, so dobili četrtega pajdaša. Kmalu so našli svoj zapacan, glasno-speven, sladko-grenak zvok, si nadeli novo ime, ki ga po njihovem izvrstno opiše, in hrupna kepa se je začela valiti. Leta 2015 so jih povabili na Klubski maraton Radia Študent, leta 2016 so objavili odmeven EP “Waver”, leta 2017 nastopili na MENTu, leto 2018 sklenili s prvim pravim albumom “Where If Not Now” in letos znova zatresli MENT. V vsem tem času so okusili tudi veliko tujine, ki jim je lani v Španiji pokazala nelep obraz, ukradli so jim namreč večino opreme. A ta kriza se je kot ponavadi obrnila v novo priložnost in Haiku Garden nadaljujejo z osveženim zagonom. Kot tisti, ki veljajo za prve, ki na Slovenskem igrajo hrupni rokovski žanr, imenovan šugejz (oziroma shoegaze, po pogledih strunarjev, uprtih v tla h kitarskim efektom). Pa so res prvi? Kako so sploh našli in razvili svoj zvok? Kakšna je izkušnja snemanja s producentom Vitjo Balžalorskim? O tem in še marsičem je tekla beseda z voditeljem Izštekanih Juretom Longyko.