Brezkončno vijuganje po kitarskih krivuljah, po katerem nič ni več isto kot prej

Tokratni gostje Izštekanih so bili kranjski indie rockerji Le Serpentine. V popolno akustiko so prelevili krepak ducat skladb. Večina jih je bilo z jeseni objavljenega drugega albuma “Pobarvanka”, ki je navrgel kar štiri popevke tedna na Valu 202. Ena pa je bila čisto nova, izvedena premierno. 

V oddaji tokrat nismo podirali številčnih rekordov, v studiu je bilo desetkrat manj glasbenikov kot prejšnjič. Peterica, ki je začela kot kvartet, je postregla z minimalističnim, intimnim, umirjenim nastopom. Na prvencu “Ujemi val” (2015) so začrtali svojo smer, ki se giblje med ostrim in alternativnim ter dopadljivim, lepim, komunikativnim. Slednje je gotovo tudi posledica tega, da pojejo v materinščini. A s seboj prinaša prekletstvo, da se bend lahko znajde nekje vmes. Da je preveč široko sprejemljiv, da bi ga sprejela alternativa, in preveč drugačen, da bi lahko zaplaval zmagoviti kravl v glavnem toku. No, k sreči se Serpentincem to ni zgodilo. Njihov val je ujel tudi Val 202 in jih približal svojim poslušalcem.

Nizu popevk tedna je junija lani sledil Jutranji koncert pri Andreju Karoliju, v katerem so razgalili svojo mehko sredico in jo osladili s harmoniko. Vihtel jo je Matej, klaviaturist, ki se je leto prej pridružil Tjaši, Žigu, Anžetu in Grgi. Skupaj so stkali tudi drugi album “Pobarvanka” (2019), s katerim so, se zdi, našli svoj pravi zvok. Hipnotičen, privlačno vztrajen, kot bi iz čudovitega elana, ki prežema Le Serpentine, vabil na drugo, temno stran. Brezkončno vijuganje po kitarskih krivuljah, po katerem nič ni več isto kot prej.

V Izštekanih so po akustičnih meandrih odveslali še dlje. Z vesli večjega obsega in debelejšega trupa. Harmoniki se je pridružila akustična kitara in akustični bas. Bobni so bili pridušeni. Lepota je bila krhka. Moč je bila ranljivosti. Razsežnost v preprostosti.

Decembra 2020 so posnetek nastopa izdali na digitalnem albumu.

[FB video]