Minuli petek je na podelitvi letošnjih Glazerjevih nagrad, najvišjega priznanja občine Maribor (MOM) za dosežke v kulturi, slavnostni govornik Primož Premzl namesto pripravljenega govora prebral pesem.

Naslednji dan je Večer v celoti objavil neprebrani govor in pojasnilo, zakaj ga lanskoletni nagrajenec za življenjsko delo na prireditvi ni prebral. "Predsedniku odbora za Glazerjeve nagrade je [Premzl, op. p.] omenil, da bo v njem kritičen do mestne oblasti. A mu je ta namignil, naj se tega raje vzdrži."

Ni jasno, čemu je Miran Štuhec založniku, galeristu in zbiralcu domoznanskega gradiva Premzlu očitno odsvetoval, da pred zbranimi prebere govor, v katerem med drugim piše: "Podjetniško naravnana mestna oblast tako vztrajno duši avtohtone mestne vsebine in se ne odziva na pobude." In: "Odgovorni žal ne razumejo in se ne zavedajo, da so javni diskurz in duhovni mostovi med ljudmi pomembnejši od mostov, ki povezujejo nabrežja rek." In še: "Lepa pročelja, infrastruktura, lepi pločniki in mostovi, kubični metri betona, kamenja in asfalta, vse to je lahko koristno, lepo in tudi potrebno, a želel bi si, da bi mestna oblast videla največji potencial predvsem v kreativnih ljudeh tega mesta. V spregi politične moči in zasebnih interesov pa se dogaja marsikaj, ne da bi se upoštevalo javno dobro." Premzl je v govoru zgolj stvarno, in po moje še blago, opisal realno stanje v mestu.

Prireditev je neposredno prenašala nacionalna televizija in tako smo lahko osuplo spremljali, kako se pa v svojem govoru na drugi strani župan predstavlja kot radodarni zavetnik mariborske kulture. Perverzija je toliko večja, ker prebivalci_ke mesta dnevno spremljamo opustošenje kulture in ostalega mehkega tkiva na račun denarja, zmetanega v hruške betona, ob čemer vsi še predobro pomnimo desant na Pekarno, višanje najemnin kulturnikom v občinskih prostorih ter lansko škandalozno idejo MOM, da javnim zavodom kar počez ter brez rebalansa proračuna vzame 20 odstotkov na programskem razpisu že odobrenih sredstev, da je na koncu kot deus ex machina moralo posredovati Ministrstvo za kulturo in zagotoviti primanjkljaj sredstev, kar problema seveda ni rešilo, marveč zgolj odložilo.

Lanski lavreat torej na podelitvi najvišjih mariborskih kulturnih nagrad ni smel prebrati svojega govora, župan pa se je v svojem lahko po mili volji vsem na očeh prenarejal v razumevajočega kulturniškega samaritana. Najkrajšo je seveda potegnila nagrada, ki je s tem razvrednotena. Podreditev politični moči in posledična cenzura dajeta jasno vedeti, da živimo v mestu strahu, kjer je z oblastjo treba v rokavicah, kjer se županu res ni dobro zameriti. Česa se boji predsednik odbora za podelitev Glazerjevih nagrad?

Povejmo jasno: Maribor pod aktualnim vodstvom obvladuje gostilniška pamet in to je zdaj žal tudi njegov domet. Turisti imajo prednost pred lokalnim prebivalstvom, žlahtni kulturni tradiciji mesta pa se povzroča nepopravljiva škoda. Kreativa in pamet se izseljujeta, stanovanja pa investicijsko kupuje ljubljanski kapital. No, imamo pa zdaj na sveže pobetoniran Lent, spedenan trg pred županovim hotelom ter novo brv. Narod je veseli, ne.

Anja Zag Golob je pesnica, urednica, kolumnistka in občasna prevajalka. Mnenje avtorice ne odraža nujno stališč uredništev RTV Slovenija.