Prvi v nizu Jazzobrazov bo letošnji nagrajenec Prešernovega sklada, saksofonist in skladatelj Jure Pukl. Pukl je trenutno eden najprepoznavnejših slovenskih jazzistov, sodeloval je s številnimi domačimi in tujimi glasbeniki, izdal je sedem avtorskih plošč, dolg pa je tudi seznam jazzovskih prizorišč in festivalov, kjer je nastopil. Juretov Jazzobraz pripravlja Alja Kramar.

Prvi v nizu Jazzobrazov: Velenjčan iz New Yorka

Jure Pukl je saksofonist in skladatelj. In je eden najprodornejših slovenskih jazzovskih glasbenikov. Trenutno živi in ustvarja v New Yorku, koncertira pa tako rekoč po vsem svetu. Njegovemu radijskemu portretu v nizu Jazzobrazi lahko prisluhnete na gornji povezavi, v besedi pa več v nadaljevanju.

Pukl je doslej igral s številnimi glasbeniki, zvok njegovega saksofona je moč slišati na več kot 40-ih albumih, še več pa je imen jazzarjev s koncertnih odrov: Maceo Parker, Esperanza Spalding, Vijay Iyer, Damion Reid, Joe Sanders, Marcus Gilmore, Jeremy Pelt, Howard Curtis, Johnatan Blake, Clarence Penn, če jih naštejemo le nekaj. Do danes je izdal sedem avtorskih zgoščenk. Jure Pukl je tudi prejemnik nagrade Prešernovega sklada.

Od flavte do New Yorka

Prvi inštrument rojenega Velenjčana je bila flavta, sledil je klarinet. Po končani nižji glasbeni šoli si je vzel leto pavze, nato pa se je odločil za saksofon, saj so za potrebe srednješolskega banda potrebovali prav ta inštrument. Prvi saksofon je dobil pri velenjski godbi, njegov prvi učitelj, za katerega Jure pravi, da je tudi največji krivec, da je danes tam, kjer je, pa je bil Oto Vrhovnik. Prav pri njem je Jure tudi študiral klasični saksofon na Dunaju. Šele pri 21-ih letih pa se je posvetil jazzu. V Haag se je napotil na študentsko izmenjavo, nato je dobil štipendijo za študij na Univerzi Berklee, se vrnil v Slovenijo in zaključil študij na Graški univerzi ter tam tudi magistriral. Preselil se je spet na Dunaj, kjer je živel skoraj šest let, pred dvema letoma pa v New York, kjer živi in ustvarja še danes. Na vprašanje ali je šola ključni element za uspeh, Jure odgovarja:

»Jazzovska glasba se je rodila v klubih in na koncertnih prizoriščih, prej ni bilo šol. Nihče od ljudi, ki so postavili temelje jazzovske glasbe, improvizacije, ni hodil v institucije. Zato so institucije nastale šele kasneje, ko so postavili teorije za to glasbo.«

Improvizacija in šola življenja

Jure Pukl je zamenjal kar štiri univerze in ugotovil je, da je šola zgolj pripomoček za dobro igranje. Šola je dobra za disciplino, zato je seveda hodil v šolo, vendar pa je tam opravil zgolj stvari, ki jih je moral, ostalo mu je dela šola življenja – nastopi, igranje, komuniciranje z ostalimi glasbeniki. Velik del šole življenja pa je tudi obiskovanje jam sessionov, ko se glasbeniki dobijo v klubu in brez vnaprejšnjega dogovora igrajo, kar pomeni, da se morajo v veliki meri prepustiti improvizaciji. Prav na jam sessionih se, kot pravi Jure, naučiš interakcije z drugimi glasbeniki. Že v času študija jih je veliko obiskoval, jih tudi vodil in to še vedno počne. Kar vadiš doma, lahko z ostalimi glasbeniki preizkusiš v klubu.

»Kar se naučiš sam, ni nujno, da bo v sestavu več glasbenikov tudi delovalo in zato je v jazzu pomembno, da se udeležuješ jam sessionov in v trenutku spontanosti in improvizacije reagiraš in spoznaš, kako deluješ v takšnem okolju.«

Disciplina vaj

Jure Pukl vadi in igra vsak dan, razen v izjemnih trenutkih, ko potuje in ni časa ali pa ob praznikih, ko je treba čas posvetiti družini in prijateljem. Trudi se, da tudi v takšnih trenutkih vzpostavi vsaj stik z inštrumentom, saj se dva ali trije dnevi ne-igranja poznajo v tehničnem smislu, ker prsti zakrknejo. Včasih pa kakšen dan oddiha tudi godi, saj je nato spet ‘svež’. Trenutno vadi med dvema in šestimi urami na dan, vendar pa to ni samo vaja saksofona; igra tudi klavir in bobne.

Čeprav se Jure vedno rad vrača v Slovenijo, pa je New York njegov drugi dom. Je pa tudi surovo mesto, ki človeka nauči, kako biti močnejši. V primerjavi z Evropejci – vsaj v glasbenem svetu – pa so tam ljudje veliko bolj pristni: če so navdušeni, ne skoparijo s komplimenti.

»New York je odlično mesto, je mesto ki ponuja toliko stvari, da lahko izbiraš, doživiš vse. V New Yorku se nikoli ne počutiš tujca, ker so tako rekoč vsi tujci.«

V New Yorku je Jure posnel kar nekaj albumov. Izbira glasbenikov, ki sodelujejo na posameznem albumu, ni vedno lahka, saj se morajo ljudje ujeti ne samo glasbeno, ampak tudi osebnostno. Glasbenike po navadi spoznaš na koncertih in snemanjih ter navežeš stik, nato pa gre za stvar okusa:

»Jaz sem glasbenike vedno zbiral po okusu, včasih so mi bili všeč, kako igrajo, včasih mi je bilo všeč, kako je z njimi igrati. Glasbenike, ljudi, s katerimi rad delam, izbiram nagonsko.«

Skladatelj

Jure Pukl je tudi skladatelj. Njegove skladbe so kompozicijsko dovršene, tehnično precej zahtevne in za dobro izvedbo zahtevajo umetnika najvišjega kova. Našel se je v območju avantgardnega jazza, čeprav vplivi prihajajo iz različnih smeri. Velik del prostora v svojih kompozicijah pa Jure prepušča improvizaciji, ki se ji z veseljem tudi sam prepušča: »Jaz sem skladatelj v tem smislu, da pišem jazzovske kompozicije.« Prvo skladbo je napisal leta 1998. Jure ni šolan skladatelj, njegove skladbe, vsaj v zadnjih letih, imajo sicer harmonsko funkcionalne dele, drugje pa so bolj odprte in modalne. Njegove skladbe so nekje med svobodno improvizacijo in obliko:

»Napišem strukturo, napišem harmonsko podlago, na to pa potem improviziramo. Kot nekakšna tema pogovora, kjer je tema, na primer, ‘drevesa’ in nato se štirje ljudje pogovarjajo o drevesih, kar pa se bomo pogovarjali, pa je odvisno od tega, kaj bo posameznik dodal v teku pogovora.«

Drugi način njegovega pisanja pa je, da napiše osnove skladbe, nato pa glasbenikom prepusti proste roke za svobodno improvizacijo.

Jure pravi, da je improvizacija vedno mogoča. V glasbi seveda ne moreš vedno odigrati nekaj novega, telo namreč reagira na naučeno:

»Telo reagira na znane vzorce; če rečeš, da stoodstotno improviziraš in da se v tvoji glavi nič ne dogaja, je to laž, drugače bi lahko vsakdo vzel inštrument in improviziral, kar sicer lahko, vendar pa to ne bo kvalitetna improvizacija. Za kvalitetno improvizacijo je treba vaditi, se tehnično uriti, se učiti harmonij, ritmičnosti, potem pa lahko v toku improvizacije reagiraš na način, ki je svež in zanimiv. Vse znanje se v tistem trenutku pozabi in na plan privre tvoj spontani način igranja. Tako jaz razumem jazzovsko improvizavijo. To ni samo improvizacija, da kar igraš. Kot, na primer, v verbalni improvizaciji: če se ne naučiš jezika, kako boš verbalno improviziral?«

Novi standardi za slovenski jazz

V zadnjih letih je Jure Pukl v prostoru slovenskega jazza postavil nove standarde.  Že leta 2010, ko je izšel njegov peti avtorski projekt Earchitecture pri dunajski založbi SessionWorkRec, je prejel dobre mednarodne kritike. Po izidu šeste avtorske zgoščenke Abstract Society leta 2012 pa so o njem že pisali kot vzhajajoči zvezdi nove generacije jazzovskih glasbenikov. K snemanju zgoščenke je Jure povabil imenitne glasbenike: pianista Vijayja Iyerja, basista Joa Sandersa ter bobnarja Damiona Reida. Zgoščenka Abstract Society je izšla pri zložbi Storyville Record, ki je najstarejša neodvisna jazzovska založba v Evropi in ena najstarejših tovrstnih založb na svetu.

Leta 2013 je kot prvi slovenski glasbenik je nastopil v znamenitem londonskem klubu Ronnie Scotts’s, aprila istega leta pa je s skupnim projektom z Danielom Noesigom nastopil tudi v znamenitem švicarskem klubu Bird’s Eye, kar je pomenilo prvi nastop kakšnega slovenskega glasbenika na tem prizorišču. Z istim kvintetom je v zadnjih dveh letih  predstavil avtorsko glasbo že na več kot šestdesetih koncertih po Evropi. Septembra 2013 se je vrnil v New York, meko jazza, in se s svojim igranjem približal najboljšim tamkajšnjim glasbenikom. Pridobil si je tudi umetniško vizo.

Sodelovanja z znameniteži

Marca 2014 je Jureta Pukla k sodelovanju povabil Branford Marsalis, prav tako pa se je pričelo njegovo sodelovanje z eno vodilnih svetovnih založb za jazzovsko glasbo, založbo Fresh Sound New Talent. Sedmi avtorski projekt The Life Sound Pictures Of Jure Pukl je izšel februarja 2015, sodelovali pa so pianist Sam Harris, kitarist Adam Rogers, basist Joe Sanders  ter bobnar Rudy Royston. Kot gosta sta se pridružila še saksofonistka Melissa Aldana ter vokalist Sachal Vasandani.

Nič ni nemogoče

Saksofonist in skladatelj Jure Pukl dokazuje, da nič ni nemogoče. Da je lahko slovenski glasbenik konkurenčen kateremukoli svetovnemu umetniku. Da je naš strah o razvoju glasbe, predvsem jazza, na Slovenskem odveč. Jure Pukl je na vrhuncu svoje ustvarjalne moči in idol že marsikateremu mlademu glasbeniku. Njegovo igranje sopranskega in tenorskega saksofona je zavidanja vredno, tehnično izpopolnjeno, interpretacijsko dovršeno, kreativno, predvsem pa iskreno in neustrašno. Prav takšne so tudi njegove kompozicije. Zato ne preseneča dejstvo, da sodeluje in igra s trenutno najpomembnejšimi svetovnimi jazzovskimi glasbeniki. Je pravi ambasador slovenskega jazza.