Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jezikamo v jeziku družboslovcev. Priljubljena pravljica Sneguljčica in sedem palčkov bi zvenela kot zgodbica, ki jo med predavanji na eni od družboslovnih fakultet sicer pišejo študenti.
Jezikamo v jeziku družboslovcev. Priljubljena pravljica Sneguljčica in sedem palčkov bi zvenela kot zgodbica, ki jo med predavanji na eni od družboslovnih fakultet sicer pišejo študenti.
Onomatopeja je posnemanje naravnega oglašanja s človeškimi glasovi; običajno so to medmeti, iz katerih tvorimo glagole: na primer mukati, sikati ali pri posnemanju dihanja, fu ...V Jezikanju z jezikoslovcem dr. Markom Snojem posnemamo glasove in jih preslikavamo v človeški oziroma slovenski jezik. Od živalskega oglašanja do uhajanja zraka pri ljudeh.
Vloga opravičevanja je povezovalna in navezovalna, pogosto pa tudi manipulativna: z opravičevanjem lahko preizkušamo mehanizme moči in izražamo svoje (ne)strinjanje. Sociolingvistično oddajo o opravičevanju upravičujemo z jezikoslovko dr. Natašo Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. V konfliktnih situacijah se opravičujemo z različnimi neposrednimi in posrednimi jezikovnimi sredstvi, uspešnost opravičila pa je odvisna od tvorca in naslovnika.
Med ustvarjanjem Digitalne knjižnice Slovenije so naleteli na oglas za rabljeno zobno protezo, na Cankarjeva pisma in na 300 let staro deteljo. Preden papir razpade, ga v Narodno univerzitetni knjižnici preslikajo s prilagojenim optičnim čitalnikom. “Digitalizacija zahteva precej znanja in občutka za gradivo. Niti dve knjigi si nista enaki: razlikujeta se po vezavi, stanju papirja, kotu odpiranja,” razlaga Janko Klasinc, vodja službe za razvoj in upravljanje Digitalne knjižnice Slovenije.
Kalifornijčanka v Sloveniji. Mama, žena in priljubljena vlogerka. pravi, da je slovenščina zelo bogata in kompleksna. Najprej je usvojila nekaj osnovnih slovenskih besed, potem se je naučila, da v slovenščini ljubiš le enega, ostale imaš rad.
Kot tank se prebijamo skozi vojaško terminologijo, ki je postala del nogometnega žargona. “Iz vojaških izrazov izhajajo osnovni športni termini, kot so obramba, napad, ščit, tudi falanga in nenazadnje strel. Povezav je veliko,” pravi športni radijski kolega, novinar in komentator Luka Petrič. Pri komentiranju nogometne tekme so besedne zveze in metafore tako ustaljene, da se o njihovem izvoru in podobnostih z vojaško terminologijo običajno več sploh ne sprašujemo.
Christian Dobrajc Frias, za Slovence krajše Crisha, že enajst let živi v Sloveniji, na Ponikvi pa si je ustvarila družino. Ko je prišla sem na študentsko izmenjavo, je poznala le nekaj slovenskih besed: “Na zdravje, dober dan in hvala – tako imenovane Erasmus besede. A sem bila odprta za znanje, kar mi je zelo pomagalo.” Na začetku je brala slikanice Piki Jakob, hodila je na intenzivni tečaj za tujce in imela dodatne ure s profesorico slovenščine. Bila je prepričana, da se bo naučila jezika in si poiskala službo. “Nekako sem bila ali preveč zaljubljena ali nora, ne vem, bila sem prepričana, da mi bo uspelo, to je bil moj cilj. In mi je!”
Ironično je, da je kar pogost odgovor na vprašalnico za rodilnik “koga ali česa ni”, postal prav – rodilnika ni. O našem drugem sklonu in vseh ostalih z dr. Markom Snojem in dr. Matejem Metercem z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC Sazu.
Profesor filozofije Edin Saračević in upokojena pravnica Alenka Zorman sta pisca haiku poezije, pa tudi koordinatorja številnih natečajev. Pravita, da sodobni haiku ni več tako ukalupjen kot včasih, a je še vedno treba upoštevati tri vrstice in približno število zlogov. Pri pisanju haikuja je pooudarek na vsebini, preblisku, razodetju. “Nujna je neka rahločutnost, pozornost do doživetja, uvida. A za to mora biti človek v nekem nezaskrbljenem stanju uma in čustev, da prepozna dogodke, ki jih je neskočno. Vprašanje je le, koliko smo zanje dovzetni,” pravi Edin Saričević.
V Jezikanju pojasnjujemo floskule in frazeme, ki opisujejo politično in družbeno dogajanje: od krokodiljih solz do Pirove zmage. Čeprav bi se lahko lotili zapletene terminolgije naših politikov, ki jo skušamo razvozlati iz domačega naslanjača, v Jezikanju o terminologiji, ki je povezana z omenjenimi kerlci.
Gospa v vnukovih sms sporočilih opaža popačeno slovenščino, nekatere moti napačna raba dvojine, druge neuporaba rodilnika. Kaj pa vas? Profesorica francoščine in literarna komparativistka Nina Gostiša in doktor fizike Anton Gradišek z akcijo Pazi na jezik v okviru organizacije Rotary opozarjata na (ne)pravilno rabo slovenskega jezika v vsakdanji govorici in javni rabi.
Slamovska poezija združuje govorjeno besedo in odrsko uprizoritev, v čustvih, gibu in zvoku povezuje pesnika in poslušalca. O pesnjenju in nastopanju z Nino Medved in Metko Zadravec.
Dijaki mariborske II. gimnazije vsebino maturitetnih romanov Ubežni delci in Pomladni dan navezujejo na aktualno dogajanje.
Aleksander Medveš – Sandi je že 25 let prebivalec Trbovelj. Čeprav še ne govori zasavskega narečja, ga razume, opazuje in zapisuje v spletnem Slovarju zasavskega knjižnega jezika. Pravi, da Zasavca prepoznaš po narečju in ne več po videzu: “Odkar ni več rudarstva, ne boste kar tako videli starega knapa za šaflo.” So pa zaradi izrazitega narečja iznajdljivi učenci profesorja kemije Aleksandra Medveša: “Ko grejo Zasavci študirat v Ljubljano, dajo ostalim študentom v uporabo slovar, da nas lahko razumejo.”
Latinski izrazi in pregovori so splošno veljavne modrosti, ki ji vsi poznamo, a ne nujno v izvirniku. Lektorica Barbara Šega Čeh pravi, da so še danes neizogibni – v literaturi, periodiki, strokovni govorici in tudi v političnem govoru.
Roza obvladuje pesniške oblike, zloge fino kot pšenico melje, včasih šteje vejice in pike, kot arhitekt nam snuje pesniško pročelje. Z Andrejem Rozmanom Rozo o poeziji! In to v rimah.
Zakaj se nam zdi pravni jezik tako zapleten in kako ga lahko bolje razumemo s terminologinjama in urednicama slovarja z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU dr. Mojco Žagar Karer in dr. Matejo Jemec Tomazin.
Na glas vadimo slovenske naglase: od osebnih imen Aleš, Anton, Tamara, Jernej in Martin do slavnih slovenskih umetnikov – Srečka Kosovela, Aljoza Rebule in Ivane Kobilce. Kje stoji naglas in zakaj je nekaj zborna izreka, drugo pa raba. Tudi o zemljepisnih imenih in običajnih zmotah!
Gost oddaje Jezikanje prezira vikanje in osladne fraze. Prav tako ne mara, da ga kličejo po osebnem imenu Tomaž Golob, tako mu pravijo le policaji. Taubi je ljubljanski klošar iz Goriških Brd, ki uživa v branju in pisanju, zlasti izmišljanju novih besed.
Plačate enega, dobite dva! Pred vami je drugi del Jezikanja o oglasih, tokrat o tiskanih in spletnih. Za jezikovno korektnost skrbi jezikoslovec dr. Marko Stabej z oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani, o besedi in sliki, džabest izpeljankah in hudobrih idejah pa tudi s kreativcem Boštjanom Napotnikom – Napom.
Tekstopisec, kreativec in prejemnik številnih nagrad na področju oglaševanja Gal Erbežnik pravi, da je najbolj nevarno, če si predvidljiv. Nezanimivo oglaševanje je zapravljanje denarja. Zakaj pa predvidljivi in klišejski oglasi še vedno prevladujejo? O tem tudi z jezikoslovcem dr. Markom Stabejem s Filozofske fakultete v Ljubljani.
Neveljaven email naslov