Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
S priljubljenostjo in blagovnim monopolom so nekatere blagovne znamke prešle v jezik in iz lastnega imena postale občna poimenovanja. Včasih niti ne vemo več, da je šlo kdaj za blagovne znamke. Takih ni malo. Pri zajtrku smo jedli rogljič z eurokremom, nalivali mleko iz tetrapaka, kavni madež pa pobrisali s cetom in viledo.
S priljubljenostjo in blagovnim monopolom so nekatere blagovne znamke prešle v jezik in iz lastnega imena postale občna poimenovanja
Včasih pri nekaterih poimenovanjih niti ne vemo več, da je šlo kdaj za blagovne znamke. Takih ni malo. Že pri zajtrku smo jedli rogljič z eurokremom, nalivali mleko iz tetrapaka, kavni madež pa pobrisali s cetom in viledo.
Zanimiva zgodba je povezana z znamko Teflon. Ime je hitro postalo sinonim za ponve, prevlečene s črno snovjo, na katero se nič ne prime. Pri nas je celo nastal pridevnik. Primer rabe? Pred petnajstimi leti smo govorili o teflonskih politikih, torej takih, ki se jih nič ne prime. Da pa se je beseda prijela, ni bilo všeč vsem.
"Teflon je bil tudi prva znamka, ki so jo lastniki začeli spremljati, ko lastnikom ni bilo všeč, da se uporablja v generični rabi in so pritisnili na vse, ki izdelujemo jezikovne priročnike, da želijo nepotvorjeno, da je omenjeno, da gre za zaščiteno znamko. Obljubiti smo morali, da bomo v slovarskih delih, pod grožnjo sodbe, take znamke zapisovali samo z veliko začetnico. V ozadju je zakon o industrijski lastnini, ki določa, da mora lastnik skrbeti, da je ta znamka ustrezno rabljena."
- jezikoslovka dr. Helena Dobrovoljc
Odzivi na družabnih omrežjih:
#jezikanje Nekoc sem srečal čisto prave Nike adidaske. #srbija pic.twitter.com/kGXf3XtKkn
— Zup (@zup000) January 26, 2018
Jogi, recimo.
— Aleksander Tušek (@aleksandertusek) January 26, 2018
@Val202 #jezikanje Kaj pa adidaske? So postale sinonim za športne copate.
— Jana (@janaslo) January 26, 2018
Subrina
— Coinlady (@Coinlady33) January 26, 2018
Želetka :)
— Matija Macun (@MacunM) January 26, 2018
S priljubljenostjo in blagovnim monopolom so nekatere blagovne znamke prešle v jezik in iz lastnega imena postale občna poimenovanja. Včasih niti ne vemo več, da je šlo kdaj za blagovne znamke. Takih ni malo. Pri zajtrku smo jedli rogljič z eurokremom, nalivali mleko iz tetrapaka, kavni madež pa pobrisali s cetom in viledo.
S priljubljenostjo in blagovnim monopolom so nekatere blagovne znamke prešle v jezik in iz lastnega imena postale občna poimenovanja
Včasih pri nekaterih poimenovanjih niti ne vemo več, da je šlo kdaj za blagovne znamke. Takih ni malo. Že pri zajtrku smo jedli rogljič z eurokremom, nalivali mleko iz tetrapaka, kavni madež pa pobrisali s cetom in viledo.
Zanimiva zgodba je povezana z znamko Teflon. Ime je hitro postalo sinonim za ponve, prevlečene s črno snovjo, na katero se nič ne prime. Pri nas je celo nastal pridevnik. Primer rabe? Pred petnajstimi leti smo govorili o teflonskih politikih, torej takih, ki se jih nič ne prime. Da pa se je beseda prijela, ni bilo všeč vsem.
"Teflon je bil tudi prva znamka, ki so jo lastniki začeli spremljati, ko lastnikom ni bilo všeč, da se uporablja v generični rabi in so pritisnili na vse, ki izdelujemo jezikovne priročnike, da želijo nepotvorjeno, da je omenjeno, da gre za zaščiteno znamko. Obljubiti smo morali, da bomo v slovarskih delih, pod grožnjo sodbe, take znamke zapisovali samo z veliko začetnico. V ozadju je zakon o industrijski lastnini, ki določa, da mora lastnik skrbeti, da je ta znamka ustrezno rabljena."
- jezikoslovka dr. Helena Dobrovoljc
Odzivi na družabnih omrežjih:
#jezikanje Nekoc sem srečal čisto prave Nike adidaske. #srbija pic.twitter.com/kGXf3XtKkn
— Zup (@zup000) January 26, 2018
Jogi, recimo.
— Aleksander Tušek (@aleksandertusek) January 26, 2018
@Val202 #jezikanje Kaj pa adidaske? So postale sinonim za športne copate.
— Jana (@janaslo) January 26, 2018
Subrina
— Coinlady (@Coinlady33) January 26, 2018
Želetka :)
— Matija Macun (@MacunM) January 26, 2018
Dr. Aleksandra Nuč Blažič in dr. Sara Orthaber sta vodji projekta ReTrans, ki skuša opolnomočiti profesionalne in neprofesionalne tolmače za delo z migranti na zahodnobalkanski migrantski poti. Tolmači nudijo prvo jezikovno pomoč na kraju dogodka, na primer na meji ali pri zdravniku, in to v arabščini, farsiju ali katerem drugem jeziku.
Maja Peharc, predstavnica uredništva spol.si in kolektiva Rdeče Zore pravi, da Slovenci dobro zaznamo seksistične, mizogine, homofobne in šovinistične izjave. Te so problematične, saj z njimi tako ali drugače relativiziramo nasilje in poglabljamo neenakosti v družbi.
Martin Vrtačnik razlaga, kaj počne gledališki lektor oziroma oblikovalec govora. On je tisti, ki svetuje igralcem, največkrat o pravorečnih in drugih vprašanjih.
Dan po Dnevu, torej po kulturnem prazniku po Prešernovem dnevu, smo govorili o pesništvu in odnosu do besedil v verzih. Zakaj je pomembno branje poezije in kje začeti smo se pogovarjali s pesnicama Anjo Zag Golob in lanskoletno nagrajenko pesniškega natečaja mala Veronika, drugogimnazijko Dorotejo Drevenšek. Obe s poezijo komunicirata in se strinjata, da jo je treba brati, in to katerega koli avtorja.
Po nizu sociolingvističnih tematik je v Jezikanju spet čas za bazično slovnico. No, pa tudi nekaj malega stilistike. Poleg naslovne zlorabe glagola rabiti, tokratna epizoda opozarja še na večne zdrse pri rabi (bližnjih) sorodnikov morati/moči ter želeti/hoteti, pa tudi na površnost pri razlikovanju pojmov isti/enak.
Profesorica italijanskega jezika dr. Martina Ožbot Currie v drugem delu o italijanizmih razlaga etimologijo nekaterih besed, zlasti s področja kulinarike, glasbe in mode. Poznate superge, kanotjero ali bandante?
Italijanizmi so besede, ki smo jih prevzeli od naših zahodnih sosedov in jih dnevno uporabljamo, četudi se jih morda najbolj zavedamo, ko naročamo hrano in pijačo. V prvem delu profesorica italijanskega jezika dr. Martina Ožbot Currie pripoveduje o močnem stiku s sosednjo deželo in njenimi prebivalci, pa tudi o prisotnosti italijanizmov v vseh registrih in besednih vrstah v slovenščini.
Imamo recept za dobro oddajo. In gosta, ki zna začiniti tako jedi, kakor kritike. To je kreativec, oglaševalec, pisec in kulinarični kritik Boštjan Napotnik - Napo. Razlaga, zakaj ne uporablja besede na b (brbončice) in pomanjševalnic, kot je želodček, pa tudi, zakaj je težje napisati pohvalo, kakor grajo.
S komikom Admirjem Baltićem in znanimi televizijskimi voditelji smo iskali najlepšo slovensko besedo. Vseh časov! Pri tem so nam pomagali tudi voditelj televizijskega dnevnika Saša Krajnc, televizijska novinarka Žana Vertačnik ter igralca in voditelja Nik Škrlec in Jure Godler.
Tokrat sta gosta dva! Marko Bratuš in njegov alter ego Smaal Tokk, ki repa v narečju. Katerem? Skonstruiranem!
V seriji oddaj o glasbenem ustvarjanju v narečju Uršula in Tadej tokrat gostita Tomaža Hostnika, ki ustvarja v škofjeloščini.
Dr. Tjaša Jakop z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pojasnjuje, zakaj smo v narečju bolj čustveni oziroma ekspresivni, ali v narečju pred odpuščamo oziroma dopuščamo napake in kakšno mesto imajo v glasbi oziroma besedilopisju.
Pevec in tekstopisec zasedbe Alo!Stari, Tine Matjašič, govori o svoji mestni govorici, mariborščini.
Neža Mihelič – ŽENA je ljubljanska reperka, ki piše besedila v ljubljanščini, prepleteni s slengom, srbohrvatizmi in anglizmi. Govori o različnih plasteh jezika in narečij ter o odnosu do materinščine.
Michael Leopold, radgonski pubec, raper z umetniškim imenom Leopold I., razmišlja o mestni govorici in slovenščini.
Ciril Horjak, v stripovskem svetu dr. Horowitz, analizira jezik stripov. Razrešil je tudi uganko manjkajočega prsta in čudnega nosu pri legendarnih stripovskih junakih.
Bi našli slovenske ustreznice za termine, kot so gaslighting, smart city governance, grooming ali greenwashing? Iz takšnih ali drugačnih terminoloških zagat vas lahko rešijo terminologi iz terminološke sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. O terminih in terminologiji ta teden govorimo z vodjo terminološke sekcije dr. Mojco Žagar Karer.
Jezikanje je ta teden obiskalo dogodek, na katerem se je zbralo največ jezikoslovcev v naši državi doslej. Na odprtju tridnevne konference EFNIL-a (Evropskega združenja nacionalnih ustanov za jezik) smo se pogovarjali z Gerhardom Sticklom, uglednim jezikoslovcem iz Nemčije, Sabine Kirchmaier, predsednico EFNIL-a, Kristino Koppel z Inštituta za estonski jezik v Tallinu in doktorjem Kozmo Ahačičem, predstojnikom inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
*V Jezikanju z razvojno psihologinjo dr. Kajo Hacin Beyazoglu razmišljamo o komunikaciji z malčki in otroki. Kako usmerjamo njegovo pozornost, kako ga nazivamo, kdaj ga popravimo oziroma ponudimo polnopomensko besedo?
"V orbito so uritili satelit." "Ilka Štuhec se je vrnila s priprav v Kužni Ameriki." "Cenim njegovo uborno izreko." To so le nekateri primeri zatipkov oziroma jezikovnih zdrsov, ki so jih opazili in popravili lektorji. Kaj pa sploh počnejo in kako se otresejo očitkov, da so tako imenovani grammarnaziji? Kot pravi lektorica Kristina Pučnik: "Dobra lektura je neopažena, saj pri slabi seveda opazimo tisto, česar lektor ni naredil."
Neveljaven email naslov