Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gospa v vnukovih sms sporočilih opaža popačeno slovenščino, nekatere moti napačna raba dvojine, druge neuporaba rodilnika. Kaj pa vas? Profesorica francoščine in literarna komparativistka Nina Gostiša in doktor fizike Anton Gradišek z akcijo Pazi na jezik v okviru organizacije Rotary opozarjata na (ne)pravilno rabo slovenskega jezika v vsakdanji govorici in javni rabi.
Gospa v vnukovih SMS-sporočilih opaža popačeno slovenščino, nekatere moti napačna raba dvojine, druge neuporaba rodilnika. Kaj pa vas?
Profesorica francoščine in literarna komparativistka Nina Gostiša in doktor fizike Anton Gradišek z akcijo Pazi na jezik v okviru organizacije Rotary opozarjata na (ne)pravilno rabo slovenskega jezika v vsakdanji govorici in javni rabi.
Anton Gradišek: "Mislim, da sem nekajkrat popravil vejico na hišnem redu. Postavljanje vejic je grozna zadeva. Zanimivo, v nekaterih strokah vejice postavljajo na mesta, kjer niso potrebne, v želji, da bi bilo besedilo bolj berljivo."
Nina Gostiša razlaga, da je enega najbolj burnih odzivov doživel plakat, na katerem je pisalo: "S Tomotom greva na pivo." Pravilno bi bilo: "S Tomom greva na pivo." Ljudje so izumljali pravila in različice zapisa, neki uporabnik je na Facebooku zapisal: "Morda je prijatelju ime Tomoto in je iz Japonske, pa bo že držalo, da greva s Tomotom na pivo!"
Geografsko: področje namesto območje.
Sklanjanje beseda skripta.— Blažena Repca (@blazena_repca) May 4, 2018
"Rabim nekaj narediti". Moja večna bolečina. :)
— Nataša (@PerfidiaDonat) May 4, 2018
Le-ta. Kot praskanje z nohti po tabli. Pa kateri namesto ki. In seveda v kolikor namesto če.
— Nina Kožar ? (@opica) May 4, 2018
Ko nekdo reče “gre se za to” ... vedno malo žleht pripomnim, da se gre zato, da se kam pride.
— Katarina Dobranovic (@KatarinaDbr) May 3, 2018
Polvikanje, napačno naglaševanje besede "zakon" v sklonu in napačna raba pridevniške oblike "potrebno", kjer bi moral stati "treba". "Treba je biti potreben," se je izkazala kot zelo uporabna fraza za razlago napake.
Na svoje napake sem bistveno manj občutljiva.— NežaPrah (@PrahNeza) May 3, 2018
Gospa v vnukovih sms sporočilih opaža popačeno slovenščino, nekatere moti napačna raba dvojine, druge neuporaba rodilnika. Kaj pa vas? Profesorica francoščine in literarna komparativistka Nina Gostiša in doktor fizike Anton Gradišek z akcijo Pazi na jezik v okviru organizacije Rotary opozarjata na (ne)pravilno rabo slovenskega jezika v vsakdanji govorici in javni rabi.
Gospa v vnukovih SMS-sporočilih opaža popačeno slovenščino, nekatere moti napačna raba dvojine, druge neuporaba rodilnika. Kaj pa vas?
Profesorica francoščine in literarna komparativistka Nina Gostiša in doktor fizike Anton Gradišek z akcijo Pazi na jezik v okviru organizacije Rotary opozarjata na (ne)pravilno rabo slovenskega jezika v vsakdanji govorici in javni rabi.
Anton Gradišek: "Mislim, da sem nekajkrat popravil vejico na hišnem redu. Postavljanje vejic je grozna zadeva. Zanimivo, v nekaterih strokah vejice postavljajo na mesta, kjer niso potrebne, v želji, da bi bilo besedilo bolj berljivo."
Nina Gostiša razlaga, da je enega najbolj burnih odzivov doživel plakat, na katerem je pisalo: "S Tomotom greva na pivo." Pravilno bi bilo: "S Tomom greva na pivo." Ljudje so izumljali pravila in različice zapisa, neki uporabnik je na Facebooku zapisal: "Morda je prijatelju ime Tomoto in je iz Japonske, pa bo že držalo, da greva s Tomotom na pivo!"
Geografsko: področje namesto območje.
Sklanjanje beseda skripta.— Blažena Repca (@blazena_repca) May 4, 2018
"Rabim nekaj narediti". Moja večna bolečina. :)
— Nataša (@PerfidiaDonat) May 4, 2018
Le-ta. Kot praskanje z nohti po tabli. Pa kateri namesto ki. In seveda v kolikor namesto če.
— Nina Kožar ? (@opica) May 4, 2018
Ko nekdo reče “gre se za to” ... vedno malo žleht pripomnim, da se gre zato, da se kam pride.
— Katarina Dobranovic (@KatarinaDbr) May 3, 2018
Polvikanje, napačno naglaševanje besede "zakon" v sklonu in napačna raba pridevniške oblike "potrebno", kjer bi moral stati "treba". "Treba je biti potreben," se je izkazala kot zelo uporabna fraza za razlago napake.
Na svoje napake sem bistveno manj občutljiva.— NežaPrah (@PrahNeza) May 3, 2018
"Več ko pišemo ali govorimo o nekem zemljepisnem imenu, bolj ko bo v izhodiščni obliki podobno slovenskemu jeziku, prej ga bomo, verjetno, prevzeli. So kraji, ki imajo slovenska imena zaradi neke zgodovinske kontinuitete. To so denimo območja, na katerih še danes živi slovenska skupnost. Na drugi strani pa imamo seveda slovenska imena za kraje, s katerimi so bili nekoč ljudje veliko v stiku, kjer je na primer živela zelo močna slovenskega izseljenska skupnost, to je primer Čikaga in zapisa s slovenskimi grafemi," pravi dr. Nataša Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša.
Pri pogovoru si oblikujemo predstavo o govorcu. Sklepamo o njegovi izobrazbi, osebnostnih lastnostih in interesih. Profiliranje na podlagi govora poteka tudi v sodni dvorani, kar raziskuje mladi raziskovalec z Inštituta za kriminologijo Marko Drobnjak.
Julia Borden je doktorska študentka celične in molekularne biologije, ki se zaradi navdušenja nad košarko in Luko Dončićem ter zaradi partnerja Slovenca uči slovensko. Napredek objavlja na Twitterjevem profilu @ZivjoLuka.
Zakaj smo se v slovenščini odločili za različico covid-19 in ne podomačen izraz kovib-19? Kaj je virus in kaj bolezen? In zakaj ni pozitiven test, temveč izid testiranja?
Marko Drobnjak, mladi raziskovalec z Inštituta za kriminologijo se ukvarja s preučevanjem jezika in prava. Analiziral je tudi 10.000 naslovov črne kronike s portala rtvslo.si med letoma 2003 in 2017. Pojasnjuje, da se imena v naslovih najpogosteje pojavljajo, kadar gre za javne osebnosti. "Če bo bralec videl, da se poroča o nekom, ki ga je volil ali ga ni volil, bo še toliko raje kliknil na naslov."
Makadam je poimenovanje po inženirju in graditelju cest J. L. McAdamu, Matevž je lastno moško ime ali občno za pretlačeni fižol s krompirjem. Kaj je in kako poteka apelativizacija?
V analizi žaljivega govora v spletnih komentarjih se pojavljajo številni primeri groženj in napadov, eden takih je bil denimo usmerjen proti točno določenemu posamezniku: "Kar pripravi se bednik zagovedni, pridemo pote z macolo."
Cilj trola je pri sogovorniku sprožiti buren odziv, pretirano jezen oziroma ekstremen odziv."Je prepričevanje občinstva, da je sogovornik bebec." Taktike in jezikovna sredstva so na družabnih omrežjih različna.
Kaj je Elijev ogenj? Anketiranci: "Elija? A ni to neko biblično ime? Mogoče povezano s peklom."
Kaj je Stendhalov oziroma firenški sindrom? Kot prvi ga je opisal francoski pisatelj Marie-Henri Beyle, ki ga poznamo pod psevdonimom Stendhal. Ko je hodil po Firencah, se je tako navdušil nad mestom, galerijami, katedralo in umetninami, da se je ob vsej lepoti začel počutiti precej nenavadno.
Nejeverni Tomaž je svetopisemska fraza, ki pomeni dvomiti, preden se prepričaš o dejstvih.
Viljem iz Ockhama je angleški frančiškanski redovnik, logik in sholastični filozof, ki je deloval v prvi polovici 14. stoletja. Ockhamova britev je "zakon varčnosti", raziskovalno načelo, ki zahteva, da pri oblikovanje hipotez in teorij privzamemo čim manj predpostavk ter pojav pojasnimo s kar najmanjšim številom spremenljivk in delnih procesov. Govorimo torej o varčnosti ter preprostosti znanstvenih teorij.
Potemkinove vasi so po besedah zgodovinarjev bolj ali manj legenda: na caričinih potovanjih po osvojenih ozemljih naj bi s kulisami novih vasi (ter lutkami namesto ljudi) prevaral Katarino Veliko in tako prikazoval uspešno rusko poseljevanje novih območij. Zgodovinarji pravijo, da je med obiskom Katarine Velike na jugu dežele res nekoliko 'sfriziral' videz podeželja, da je bilo videti bolje kot sicer, a so mit o Potemkinovih vaseh, o kulisah čudovitih vasi, za katerimi ni ničesar, ustvarili njegovi nasprotniki, ki so mu zavidali dejanski uspeh.
Zgodba o gordijskem vozlu je ena bolj znanih grških zgodb. V njej nastopa frigijski kralj Gordios (oziroma Gordij) in njegov voz, pri katerem je jarem pripel na drog z neverjetno zapletenim vozlom, pri katerem se ni videlo njegovega začetka in konca. Po legendi naj bi človek, ki mu bo uspelo razvozlati ta vozel, postal gospodar sveta …
Avgijev hlev je frazem, ki ima svoj izvor v grški mitologiji. Heraklej, eden najslavnejših grških junakov, je ubil svojo ženo in dva otroka. V Delfih je tako za kazen med drugim dobil nalogo, da mora očistiti Avgijev hlev, ki ni bil očiščen že 30 let. Nemogočo nalogo je moral opraviti v enem dnevu. Heraklej je nalogo rešil tako, da je skozi hlev speljal tokova dveh rek (Alfej in Penej), ki sta pospravila vso umazanijo iz hleva. Avgijev hlev je torej metafora za nekaj neverjetno zanemarjenega ali zapuščenega, kar se je nabiralo dolga leta.
Tokrat ne odpiramo slovarja, ampak skrinjico. Pandorino. Ali ste vedeli, da ima šest žensk v Sloveniji ime Pandora. Verjetno bi iz rokava stresle zgodbo o Pandorini skrinjici, če bi jih vprašali.
Marcel Proust je eden največjih pisateljev 20. stoletja. Magdalenice pa so čisto zares za pojest. Hkrati pa so Proustove magdalenice postale ena najbolj prepoznavnih metafor svetovne književnosti. Morda niste vedeli, da magdalenice niso bile Proustova prva izbira.
Tokrat brusimo klasično znanje in izobrazbo prek najbolj prodajane in prevajane knjige v zgodovine. Biblije. Odpravljamo se na območje Levanta na Bližnjem vzhodu, kjer so in še vedno živijo Samarijani. Kako je z njimi povezan izraz usmiljeni Samarijan?
Spet gremo v staro Grčijo. Da bi vedeli, kaj je Damoklejev meč, moramo vedeti, kdo je Damoklej in kaj je s tem mečem počel. Ali nemara meč z njim?
Cristoforo Colombo oziroma s španskim imenom Cristobal Colon, trgovec in morjeplovec, je spremenil zgodovino. Najbolj je znan po tem, da je leta 1492 pod špansko krono s svojimi tremi karavelami med iskanjem druge poti proti Vzhodni Indiji odkril Ameriko. Kaj pa je Kolumbovo jajce?
Neveljaven email naslov