Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Julija Mesarič je Rusinja, ki že dvajset let živi v Sloveniji. Poučuje ruščino in pripoveduje, kako se je naučila slovensko: vsako jutro je odprla razpredelnico in sklanjala perut, lipa, korak.
Julija Mesarič je Rusinja, ki že dvajset let živi v Sloveniji. Poučuje ruščino in pripoveduje, kako se je naučila slovensko: vsako jutro je odprla razpredelnico in sklanjala perut, lipa, korak
Julija Mesarič se je pred dvajsetimi leti z družino preselila v Slovenijo, kjer danes vodi Zavod vesela dRuščina, v katerem poučujejo otroke ruske skupnosti. Pravi, da je v vsakem jeziku treba brati in pisati, sicer je besedišče omejeno le na besede v domači rabi.
“Slovenci veliko več načrtujejo. Poleti sem poslušala od kolegic, kako načrtujejo zimske počitnice. To je znak dobrega življenja, človek je prepričan, da bo februarja vse tako, kot je načrtoval. To je ena taka slika stabilnosti družbe!”
Pripoveduje, da smo si Slovenci in Rusi precej podobni, razlikujemo se v težnji po načrtovanju in po prazničnih običajih. Julijo Mesarič je presenetilo, da dedek Mraz na sprevodu otroke sprašuje, ali so bili pridni. “Tako mi je ostalo v spominu, kako je vprašal: no, otroci, a ste si umivali zobke? Sem pomislila: a to sprašuje, o tem moraš torej povedati dedku Mrazu!“
Julija Mesarič je Rusinja, ki že dvajset let živi v Sloveniji. Poučuje ruščino in pripoveduje, kako se je naučila slovensko: vsako jutro je odprla razpredelnico in sklanjala perut, lipa, korak.
Julija Mesarič je Rusinja, ki že dvajset let živi v Sloveniji. Poučuje ruščino in pripoveduje, kako se je naučila slovensko: vsako jutro je odprla razpredelnico in sklanjala perut, lipa, korak
Julija Mesarič se je pred dvajsetimi leti z družino preselila v Slovenijo, kjer danes vodi Zavod vesela dRuščina, v katerem poučujejo otroke ruske skupnosti. Pravi, da je v vsakem jeziku treba brati in pisati, sicer je besedišče omejeno le na besede v domači rabi.
“Slovenci veliko več načrtujejo. Poleti sem poslušala od kolegic, kako načrtujejo zimske počitnice. To je znak dobrega življenja, človek je prepričan, da bo februarja vse tako, kot je načrtoval. To je ena taka slika stabilnosti družbe!”
Pripoveduje, da smo si Slovenci in Rusi precej podobni, razlikujemo se v težnji po načrtovanju in po prazničnih običajih. Julijo Mesarič je presenetilo, da dedek Mraz na sprevodu otroke sprašuje, ali so bili pridni. “Tako mi je ostalo v spominu, kako je vprašal: no, otroci, a ste si umivali zobke? Sem pomislila: a to sprašuje, o tem moraš torej povedati dedku Mrazu!“
Imamo recept za dobro oddajo. In gosta, ki zna začiniti tako jedi, kakor kritike. To je kreativec, oglaševalec, pisec in kulinarični kritik Boštjan Napotnik - Napo. Razlaga, zakaj ne uporablja besede na b (brbončice) in pomanjševalnic, kot je želodček, pa tudi, zakaj je težje napisati pohvalo, kakor grajo.
S komikom Admirjem Baltićem in znanimi televizijskimi voditelji smo iskali najlepšo slovensko besedo. Vseh časov! Pri tem so nam pomagali tudi voditelj televizijskega dnevnika Saša Krajnc, televizijska novinarka Žana Vertačnik ter igralca in voditelja Nik Škrlec in Jure Godler.
Tokrat sta gosta dva! Marko Bratuš in njegov alter ego Smaal Tokk, ki repa v narečju. Katerem? Skonstruiranem!
V seriji oddaj o glasbenem ustvarjanju v narečju Uršula in Tadej tokrat gostita Tomaža Hostnika, ki ustvarja v škofjeloščini.
Dr. Tjaša Jakop z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pojasnjuje, zakaj smo v narečju bolj čustveni oziroma ekspresivni, ali v narečju pred odpuščamo oziroma dopuščamo napake in kakšno mesto imajo v glasbi oziroma besedilopisju.
Pevec in tekstopisec zasedbe Alo!Stari, Tine Matjašič, govori o svoji mestni govorici, mariborščini.
Neža Mihelič – ŽENA je ljubljanska reperka, ki piše besedila v ljubljanščini, prepleteni s slengom, srbohrvatizmi in anglizmi. Govori o različnih plasteh jezika in narečij ter o odnosu do materinščine.
Michael Leopold, radgonski pubec, raper z umetniškim imenom Leopold I., razmišlja o mestni govorici in slovenščini.
Ciril Horjak, v stripovskem svetu dr. Horowitz, analizira jezik stripov. Razrešil je tudi uganko manjkajočega prsta in čudnega nosu pri legendarnih stripovskih junakih.
Bi našli slovenske ustreznice za termine, kot so gaslighting, smart city governance, grooming ali greenwashing? Iz takšnih ali drugačnih terminoloških zagat vas lahko rešijo terminologi iz terminološke sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. O terminih in terminologiji ta teden govorimo z vodjo terminološke sekcije dr. Mojco Žagar Karer.
Jezikanje je ta teden obiskalo dogodek, na katerem se je zbralo največ jezikoslovcev v naši državi doslej. Na odprtju tridnevne konference EFNIL-a (Evropskega združenja nacionalnih ustanov za jezik) smo se pogovarjali z Gerhardom Sticklom, uglednim jezikoslovcem iz Nemčije, Sabine Kirchmaier, predsednico EFNIL-a, Kristino Koppel z Inštituta za estonski jezik v Tallinu in doktorjem Kozmo Ahačičem, predstojnikom inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
*V Jezikanju z razvojno psihologinjo dr. Kajo Hacin Beyazoglu razmišljamo o komunikaciji z malčki in otroki. Kako usmerjamo njegovo pozornost, kako ga nazivamo, kdaj ga popravimo oziroma ponudimo polnopomensko besedo?
"V orbito so uritili satelit." "Ilka Štuhec se je vrnila s priprav v Kužni Ameriki." "Cenim njegovo uborno izreko." To so le nekateri primeri zatipkov oziroma jezikovnih zdrsov, ki so jih opazili in popravili lektorji. Kaj pa sploh počnejo in kako se otresejo očitkov, da so tako imenovani grammarnaziji? Kot pravi lektorica Kristina Pučnik: "Dobra lektura je neopažena, saj pri slabi seveda opazimo tisto, česar lektor ni naredil."
Normalni ljudje Sally Rooney, Piranesi Susanne Clarke, Vseh sedem mož Evelyn Hugo, Norveški gozd Harukija Murakamija in Neapeljski cikel Elene Ferrante je prvi sveženj literarnih del, o katerih so debatirali v Zalinem bralnem klubu. Glasbenica Zala Kralj nam je zaupala, kaj jo žene k branju literarnih del in kako potekajo srečanja bralnega kluba.
Ob mednarodnem dnevu pismenosti nas zanima, kako pismeni smo Slovenci in kaj koncept pomeni v današnjih kulturno-družbenih okoliščinah. Dr. Jerica Vogel z oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani pravi, da je danes najpomembnejša zmožnost refleksije in razmisleka.
September je tudi na Valu 202 mesec (skupnega) branja. Knjižničarka na Gimnaziji Bežigrad Savina Zwitter pravi, da toliko, kot beremo v 21. stoletju, verjetno niso brali nikoli prej. A kaj beremo in kako? "Novice, bloge in mnenja, opažamo pa upad zanimanja za branje leposlovja in daljših strokovnih besedil." Zakaj in kako izboljšati kulturo branja?
Zagrizli smo v glutenski ali pa brezglutenski hlebček, saj nas je zanimalo, kaj pomeni, da se zarečenega kruha največ poje.
Kaj pomeni, da kdor jezika špara, kruha strada? To vprašanje smo zastavili naključnim anketirancem. Kot je povedala gospa: "Če boš molčal in se ne boš potegnil zase, ne boš nič imel."
Povsod puščamo sledi, tudi na spletu in v našem avdioarhivu! Spraševali smo, kaj pomeni: kjer osel leži, tam dlako pusti.
Poznate tisti občutek, ko v trgovini na oddelku za vrtno pohištvo s polnimi rokami izdelkov mrzlično iščete prodajalca? In če ste ga še malo prej videli pri senčnikih, je izginil kakor kafra. Hm … Izginil kakor kafra?
Neveljaven email naslov