Dr. Mojca Kumin Horvat z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pravi, da ima beseda mošt dve razlagi. Ena je sladek sok iz mletega ali zmečkanega grozdja, druga pa je bolj splošna: sladka ali prevreta pijača iz zmečkanega sadja.

Pred (ne)kulturnim praznikom se naša jezikovna rubrika osredotoča na različna poimenovanja za kulturne rastline in pijače: sok, mošt, vino in žganje

Dr. Mojca Kumin Horvat z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pravi, da ima beseda mošt dve razlagi. Ena je sladek sok iz mletega ali zmečkanega grozdja, druga pa je bolj splošna: sladka ali prevreta pijača iz zmečkanega sadja.

"Mošt se za pomen sladka pijača iz jabolk ali hrušk pojavlja samo na območjih, ki ne spadajo v tako imenovane vinorodne okoliše, to so Gorenjska, Rovtarska in Koroška narečna skupina. V vinorodnih okoliših pa je rezervirana samo za pomen sladek sok iz zmečkanega grozdja."

V Prekmurju jabolčnemu soku rečejo jabučnica, severno in južno od Celja jabček, na Gorenjskem, Koroškem in Rovtarskem pa samo mošt. Poznamo tudi izraze zoft, bunkoc in tolklja. Kako pa rečemo nekaterim žganim pijačam: šnops, šnopc, žganica, sadjevec ...? 

Tudi to je dr. Mojca Kumin Horvat raziskovala in zapisala v knjigi Besedotvorni atlas slovenskih narečij: Kulturne rastline. Zbrala je besede iz 93 krajevnih govorov iz vseh sedmih narečnih skupin slovenskega jezika in jih razvrstila v pet pomenskih sklopov: divja sadna drevesa, nadzemni deli kulturnih rastlin, slama, sadni mošt in sadno žganje.