Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Cilj trola je pri sogovorniku sprožiti buren odziv, pretirano jezen oziroma ekstremen odziv."Je prepričevanje občinstva, da je sogovornik bebec." Taktike in jezikovna sredstva so na družabnih omrežjih različna.
"Trolanje je prepričevanje občinstva, da je sogovornik bebec," pravi mladi raziskovalec Nejc Slukan s Fakultete za družbene vede v Ljubljani
V Sprotnem slovarju slovenskega jezika je trolanje definirano kot "postavljanje in pisanje sporočil na družabnih omrežjih z namenom doseči čustveni odziv pri drugih uporabnikih ali jih odvrniti od osnovne teme pogovora". Mladi raziskovalec Nejc Slukan pravi, da obstaja tudi interni sleng, značilen za trolanje, pri katerem se vzpostavi razlika med tistimi, ki razumejo, in tistimi, ki ne.
"Trol je nagnjen k rušenju norme. Če je ta norma odsotnost sovražnega govora, bo trol usmerjen proti tej normi in bo testiral meje dopustnega ravno s sovražnim govorom."
Cilj trola je pri sogovorniku sprožiti buren odziv, pretirano jezen oziroma ekstremen odziv."Je prepričevanje občinstva, da je sogovornik bebec." Taktike in jezikovna sredstva so na družabnih omrežjih različna. "Ko trol denimo posnema nekega domnevno nepismenega ali polpismenega prebivalca nekega hipotetičnega ruralnega okolja, uporablja slovnične napake, ki so pogosto načrtno simulirane."
Trolajte z nami! Vse komentarje pod objavo bomo zjutraj prebrali v etru Vala 202.
- Kar je seveda trolanje.
Ne zamudite nove sezone oddaje Jezikanje. Dolgojezična in kratkočasna @UZaletelj in Tadej sta pripravljena!
- To pa ni trolanje. pic.twitter.com/kVnv2qZHr8— Val 202 (@Val202) September 17, 2020
Cilj trola je pri sogovorniku sprožiti buren odziv, pretirano jezen oziroma ekstremen odziv."Je prepričevanje občinstva, da je sogovornik bebec." Taktike in jezikovna sredstva so na družabnih omrežjih različna.
"Trolanje je prepričevanje občinstva, da je sogovornik bebec," pravi mladi raziskovalec Nejc Slukan s Fakultete za družbene vede v Ljubljani
V Sprotnem slovarju slovenskega jezika je trolanje definirano kot "postavljanje in pisanje sporočil na družabnih omrežjih z namenom doseči čustveni odziv pri drugih uporabnikih ali jih odvrniti od osnovne teme pogovora". Mladi raziskovalec Nejc Slukan pravi, da obstaja tudi interni sleng, značilen za trolanje, pri katerem se vzpostavi razlika med tistimi, ki razumejo, in tistimi, ki ne.
"Trol je nagnjen k rušenju norme. Če je ta norma odsotnost sovražnega govora, bo trol usmerjen proti tej normi in bo testiral meje dopustnega ravno s sovražnim govorom."
Cilj trola je pri sogovorniku sprožiti buren odziv, pretirano jezen oziroma ekstremen odziv."Je prepričevanje občinstva, da je sogovornik bebec." Taktike in jezikovna sredstva so na družabnih omrežjih različna. "Ko trol denimo posnema nekega domnevno nepismenega ali polpismenega prebivalca nekega hipotetičnega ruralnega okolja, uporablja slovnične napake, ki so pogosto načrtno simulirane."
Trolajte z nami! Vse komentarje pod objavo bomo zjutraj prebrali v etru Vala 202.
- Kar je seveda trolanje.
Ne zamudite nove sezone oddaje Jezikanje. Dolgojezična in kratkočasna @UZaletelj in Tadej sta pripravljena!
- To pa ni trolanje. pic.twitter.com/kVnv2qZHr8— Val 202 (@Val202) September 17, 2020
Ob mednarodnem dnevu pismenosti nas zanima, kako pismeni smo Slovenci in kaj koncept pomeni v današnjih kulturno-družbenih okoliščinah. Dr. Jerica Vogel z oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani pravi, da je danes najpomembnejša zmožnost refleksije in razmisleka.
September je tudi na Valu 202 mesec (skupnega) branja. Knjižničarka na Gimnaziji Bežigrad Savina Zwitter pravi, da toliko, kot beremo v 21. stoletju, verjetno niso brali nikoli prej. A kaj beremo in kako? "Novice, bloge in mnenja, opažamo pa upad zanimanja za branje leposlovja in daljših strokovnih besedil." Zakaj in kako izboljšati kulturo branja?
Zagrizli smo v glutenski ali pa brezglutenski hlebček, saj nas je zanimalo, kaj pomeni, da se zarečenega kruha največ poje.
Kaj pomeni, da kdor jezika špara, kruha strada? To vprašanje smo zastavili naključnim anketirancem. Kot je povedala gospa: "Če boš molčal in se ne boš potegnil zase, ne boš nič imel."
Povsod puščamo sledi, tudi na spletu in v našem avdioarhivu! Spraševali smo, kaj pomeni: kjer osel leži, tam dlako pusti.
Poznate tisti občutek, ko v trgovini na oddelku za vrtno pohištvo s polnimi rokami izdelkov mrzlično iščete prodajalca? In če ste ga še malo prej videli pri senčnikih, je izginil kakor kafra. Hm … Izginil kakor kafra?
Kaj pomeni, da zaradi dreves ne vidiš gozda? Pomagajte nam razvozlati pomen tega frazema.
Tudi ta oddaja ni splavala po vodi, čeprav je govora prav o tej življenjsko pomembni tekočini. Tiha voda bregove dere je naš naslednji frazem. Oziroma pogosto samo v krajši obliki “tiha voda” …
Jezi, kajne? Vas sprašujemo vsak petek, ko skupaj iščemo definicijo in pomen znanih pregovorov in frazemov. Tokrat nas zanima, kaj pomeni, da vsak po sebi vatle meri.
Dobro jutro vam vošči stalna jezikalna zasedba. In danes lahko na to pikro odgovorite: ja, gliha vkup štriha. Kaj pa to sploh pomeni?
Konj je beseda, beseda pa ni konj. Zakaj ne krava ali mačka? Kaj pravzaprav pomeni beseda ni konj?
Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo analizira medijsko poročanje o nasilju. Kako poročati o nasilju? Evfemistično, z besediščem, ki je olepšano in na neki način prikriva brutalnost dogodkov, ali na drugi strani konkretno?
Gremo v kuhinje, delavnice in na bauštele. Morda dobite tudi kako idejo za malico ali piknik. Vreme je šajba!
Nič ne košta, če si vzamete cajt za jezikalsko župo. Z dr. Urško Krevs Birk govorimo o germanizmih. Kako v narečju rečete zavoram, štedilniku ali časopisu? Zakaj je slovenščina tako prežeta z izposojenkami iz nemščine?
Jezikamo o zgodnjem poučevanju in učenju tujih jezikov. Razvojna psihologinja dr. Ljubica Marjanovič Umek pravi, da je recept: vse ob pravem času in ob pravih pogojih.
So poimenovanja rastlinskih in brezmesnih izdelkov primerna, pravilna, dovolj jasna in povedna? “Meni se zdi v redu, če jih to potolaži,” pravi anketiranka.
Obljubljamo, da te oddaje ni napisala umetna inteligenca. Je pa ChatGPT avtor besedila, ki so ga poslušalci morali prepoznati v primerjavi z besedilom izpod peresa človeka. Ugotavljamo, da naloga ni tako preprosta.
Z jezikoslovko Nino Pahor analiziramo glasoslovje slovenskih narečij in krajevnih govorov.
Po velikonočnih praznikih in pred prvomajskimi odgovarjamo na vprašanje, kako pišemo posebne in praznične dneve: z malo ali z veliko začetnico? Nastopajo svetniki, pa tudi Rdeča kapica, muca Copatarica in riba Faronika.
Neveljaven email naslov