Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Marko Drobnjak, mladi raziskovalec z Inštituta za kriminologijo se ukvarja s preučevanjem jezika in prava. Analiziral je tudi 10.000 naslovov črne kronike s portala rtvslo.si med letoma 2003 in 2017. Pojasnjuje, da se imena v naslovih najpogosteje pojavljajo, kadar gre za javne osebnosti. "Če bo bralec videl, da se poroča o nekom, ki ga je volil ali ga ni volil, bo še toliko raje kliknil na naslov."
V naslovih črne kronike je včasih prevladoval izraz vinjen, danes se pojavlja bolj neposredni izraz: pijan. Kaj so še nekatere značilnosti naslovov?
Marko Drobnjak, mladi raziskovalec z Inštituta za kriminologijo se ukvarja s preučevanjem jezika in prava. Analiziral je tudi 10.000 naslovov črne kronike s portala rtvslo.si med letoma 2003 in 2017. Pojasnjuje, da se imena v naslovih najpogosteje pojavljajo, kadar gre za javne osebnosti. "Če bo bralec videl, da se poroča o nekom, ki ga je volil ali ga ni volil, bo še toliko raje kliknil na naslov."
"Naslovi so se začeli podaljševati. S tem podaljševanjem se lahko zakrije senzacionalnost, pomembna je pridobivalna funkcija naslova, ki poteka na različne načine."
Neverjetno! To morate videti! Ne prezrite! ??
Mladi raziskovalec Marko Drobnjak je analiziral naslovje črne kronike. Naslovi so se v dobrem desetletju podaljšali (glej graf), postali so tudi bolj podrobni. #Jezikanje ob 8.00! ? pic.twitter.com/qzjwNQTpMj
— Val 202 (@Val202) October 16, 2020
Marko Drobnjak, mladi raziskovalec z Inštituta za kriminologijo se ukvarja s preučevanjem jezika in prava. Analiziral je tudi 10.000 naslovov črne kronike s portala rtvslo.si med letoma 2003 in 2017. Pojasnjuje, da se imena v naslovih najpogosteje pojavljajo, kadar gre za javne osebnosti. "Če bo bralec videl, da se poroča o nekom, ki ga je volil ali ga ni volil, bo še toliko raje kliknil na naslov."
V naslovih črne kronike je včasih prevladoval izraz vinjen, danes se pojavlja bolj neposredni izraz: pijan. Kaj so še nekatere značilnosti naslovov?
Marko Drobnjak, mladi raziskovalec z Inštituta za kriminologijo se ukvarja s preučevanjem jezika in prava. Analiziral je tudi 10.000 naslovov črne kronike s portala rtvslo.si med letoma 2003 in 2017. Pojasnjuje, da se imena v naslovih najpogosteje pojavljajo, kadar gre za javne osebnosti. "Če bo bralec videl, da se poroča o nekom, ki ga je volil ali ga ni volil, bo še toliko raje kliknil na naslov."
"Naslovi so se začeli podaljševati. S tem podaljševanjem se lahko zakrije senzacionalnost, pomembna je pridobivalna funkcija naslova, ki poteka na različne načine."
Neverjetno! To morate videti! Ne prezrite! ??
Mladi raziskovalec Marko Drobnjak je analiziral naslovje črne kronike. Naslovi so se v dobrem desetletju podaljšali (glej graf), postali so tudi bolj podrobni. #Jezikanje ob 8.00! ? pic.twitter.com/qzjwNQTpMj
— Val 202 (@Val202) October 16, 2020
Ime ji je Monika in obožuje branje in knjige. Datuma začetka te ljubezni ne more določiti, saj traja že od nekdaj. Knjige so bile in še vedno so njeno zatočišče, njene prijateljice, najljubši vonj in priložnost za potešitev njene neskončne radovednosti. Izkušnje z branjem je prek spleta začela deliti po enem od rojstnih dni, ko so ji prijateljice kupile spletno domeno vonjpoknjigah.si
V tednu, ko zaznamujemo svetovni dan romskega jezika, je tema Jezikanja romščina. Gost pa radijski in televizijki novinar ter voditelj romskih oddaj na RTV Slovenija Sandi Horvat.
Ker je že iz časov, ko so govorili latinsko, ponavljanje mati modrosti, se po sedmih letih znova lotevamo pregovorov. Izšla je namreč knjiga Paremiologija med tradicijo in sodobnostjo, ki jo je pred kratkim izdal Inštitut za slovensko narodopisje pri ZRC SAZU. Je del triletnega projekta, ki se je začel z veliko zbirko pregovorov, ki so jo hranili na inštitutu. In pregovori oziroma paremije nas v Jezikanju vedno zanimajo.
Portal Fran, eden največjih slovenskih portalov in hkrati eden največjih jezikovnih portalov na svetu, je v ponedeljek imel rojstni dan. Podatke o njem ste gotovo že slišali, vsak dan ga obišče 180.000 uporabnikov iz skoraj vseh držav sveta, brska pa med 45 slovarji, atlasom, 14 zbirkami ter išče odgovore v dveh spletnih svetovalnicah. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC Sazu je v vmesnem času pripravil tudi šolsko različico Frana, Frančka, v sredo, 16. oktobra, pa so predstavili še Franjo. Franja.eu je, kot nakazuje že spletna domena – svetovljanka. Gre namreč za spletno zbirko 20 dvojezičnih slovarjev, med njimi tudi latinskega in starogrškega.
V tokratni epizodi Jezikanja se metafor lotevamo na nekoliko drugačen način: ne le z jezikovnega, ampak tudi z medicinskega vidika. Pri tem nam pomaga zdravnik in jezikoslovec Gašper Tonin.
Gašper Tonin je zdravnik z magisterijem iz slovenskega jezika in splošnega jezikoslovja. Jezik, ki ga pri svojem delu uporabljajo zdravniki, zato raziskuje z dveh strani, jezikoslovne in strokovno medicinske.
Ampak pod kakšnimi pogoji? Slovenija gradi svoj veliki jezikovni model. Gre za podpodročje umetne inteligence, ki uporablja velikanske količine besedilnih podatkov za simulacijo človeških govornih odzivov. Ob tem seveda nastaja veliko tehničnih, zakonskih in še posebno etičnih pomislekov in izzivov.
Stopenjsko besedotvorje se bržkone sliši grozovita besedna zveza celo jezikoslovnim zanesenjakom, a avtorja oddaje zagotavljata, da se da o tem povedati tudi kako zanimivo reč. Z malo improvicacije celo kako zabavno. Predvsem pa je stopenjsko besedotvoje za slovenščino tako pomembno, da Jezikanje preprosto ne more mimo njega.
Jezikanje ima tokrat samo eno točko - G. Črka, ki se v različnih okoliščinah in jezikih lahko izgovori na zelo različne načine, je tokrat izhodišče in cilj naše rubrike o jeziku. Pa seveda tudi bližnjica do radijskega fonetičnega zaklada, ki se mu reče govorni pomočnik.
Letošnja učiteljica leta v Sloveniji je jezikoslovka. Simona Šarlah namreč na OŠ Vojnik poučuje nemščino. Ob začetku šolskega leta je več kot primerna gostja, da z njo ugotovimo kako modro o maternem in tujem jeziku, pa tudi o učenju in šoli nasploh.
Tadej raziskuje izvore frazemov, v katerih nastopajo prebivalke in prebivalci posameznih držav.
Tadej raziskuje izvore frazemov, v katerih nastopajo prebivalke in prebivalci posameznih držav.
Ponovimo osnove! Kako sklanjamo imena in priimke? Poskusite z Luka, Jedrt, Karmen ali s priimki naših politikov, sklanjajte Emilija Stojmenova Duh, Irena Joveva ali Zmago Jelinčič Plemeniti.
Kako zdravstveni dispečerji ohranijo mirnost pri nemirnih in prestrašenih klicateljih, kako komunicirajo s tujci, ki ne govorijo slovensko in kako z otroki? Zdravstvena dispečerka Katja Avguštin opisuje komunikacijo sprejemnih in oddajno-nadzornih dispečerjev, ki prevzamejo in vodijo klic na pomoč na 112.
Kolesarski navdušenci, poznate izraze hupser, fajfa, koza, chicken way, pakna ali fixie? Jezikoslovka dr. Urška Vranjek Ošlak jih je pred kratkim popisala v novi monografiji z naslovom Slovensko kolesarsko izrazje.
*je angleški prevod naslova kultnega slovenskega filma Sreča na vrvici. Kakšni pa so prevodi slovenskih podnapisov v serijah in filmih? Kaj vas pri njih zmoti? Jezikanje se teme loteva ob pomoči Jerce Kos, prevajalke in podpredsednice Društva filmskih in televizijskih prevajalcev.
*V Jezikanju smo preverjali naše znanje hrvaškega jezika in delili nekatere zabavne jezikovne zdrse ter anekdote. Kako govorimo Slovenci hrvaško in kako Hrvati slovensko?
V tokratni jezikovni zgodbi nastopajo veveriček, risa, volkulja in ... samica morskega psa. S pomočjo jezikoslovca in strokovnjaka Andreja Salobita odgovarjamo na veliko podobnih vprašanj in tem. Denimo, ali je panda moškega ali ženskega spola? Kako se imenuje samec lastovke? Kaj pa samica pava?
Gost Jezikanja je Tadej Grum, slepi študent novinarstva, ki na Valu 202 opravlja prakso. Pripoveduje o svojem izobraževanju in delu, kako je opravljal splošno maturo – in kako slepi na primer zgolj s tipanjem prepoznajo in določijo kvadratno funkcijo. Pojasnil je, kako posluša, bere in pripravlja novinarske prispevke, kako deluje vrstica in zakaj se ne dotikamo njegove psičke Jessice.
Promotorka branja in strokovnjakinja na področju mladinske književnosti Tilka Jamnik poudarja, da je skupno branje dejavnost, ki krepi vez med otrokom in skrbnikom, poglablja odnose ter vpliva na malčkov celostni razvoj. Bogati besedni zaklad in domišljijo, literatura pa ima to čarobno moč, da nas lahko ponese v preteklost ali prihodnost in pomaga razumeti sedanjost. Zakaj in kako torej brati najmlajšim? Jim usmerjamo pozornost, sprašujemo, spreminjamo glasove? In kako izbrati primerno literaturo?
Neveljaven email naslov