Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zakaj smo se v slovenščini odločili za različico covid-19 in ne podomačen izraz kovib-19? Kaj je virus in kaj bolezen? In zakaj ni pozitiven test, temveč izid testiranja?
Zakaj smo se v slovenščini odločili za različico covid-19 in ne podomačen izraz kovib-19? Kaj je virus in kaj bolezen? In zakaj ni pozitiven test, temveč izid testiranja?
Lektorica na Radiu Slovenija Saša Grčman pravi, da je pri poročanju o koronavirusu treba ločiti dva osnovna pojma. Eno je virus, drugo pa bolezen. Koronavirus je, preprosto rečeno, virus. In ta virus povzroča bolezen, ki se imenuje koronavirusna bolezen ali s kratico covid-19.
"Človek se okuži z virusom, v našem primeru s koronavirusom, torej je napačno govoriti, da se je nekdo okužil s covidom ali koronavirusno boleznijo, zanjo namreč zboli. Okužimo se s koronavirusom, zbolimo pa za covidom-19 ali koronavirusno boleznijo. Cepimo se lahko proti bolezni, ne moremo se cepiti proti koronavirusu, cepimo se proti bolezni: gripi, tetanusu, davici. Tako se bomo nekoč verjetno lahko cepili proti koronavirusni bolezni ali covidu-19."
Če bi želeli v slovenščini podomačiti izraz covid-19, koronavirusna bolezen 19, bi morali to zapisati kot kovib-19. Jezikoslovci so se odločili za mednarodno različico zapisa, ki pa ga v slovenščini sklanjamo pred stičnim vezajem. Nekdo je torej zbolel za covidom-19.
Zakaj smo se v slovenščini odločili za različico covid-19 in ne podomačen izraz kovib-19? Kaj je virus in kaj bolezen? In zakaj ni pozitiven test, temveč izid testiranja?
Zakaj smo se v slovenščini odločili za različico covid-19 in ne podomačen izraz kovib-19? Kaj je virus in kaj bolezen? In zakaj ni pozitiven test, temveč izid testiranja?
Lektorica na Radiu Slovenija Saša Grčman pravi, da je pri poročanju o koronavirusu treba ločiti dva osnovna pojma. Eno je virus, drugo pa bolezen. Koronavirus je, preprosto rečeno, virus. In ta virus povzroča bolezen, ki se imenuje koronavirusna bolezen ali s kratico covid-19.
"Človek se okuži z virusom, v našem primeru s koronavirusom, torej je napačno govoriti, da se je nekdo okužil s covidom ali koronavirusno boleznijo, zanjo namreč zboli. Okužimo se s koronavirusom, zbolimo pa za covidom-19 ali koronavirusno boleznijo. Cepimo se lahko proti bolezni, ne moremo se cepiti proti koronavirusu, cepimo se proti bolezni: gripi, tetanusu, davici. Tako se bomo nekoč verjetno lahko cepili proti koronavirusni bolezni ali covidu-19."
Če bi želeli v slovenščini podomačiti izraz covid-19, koronavirusna bolezen 19, bi morali to zapisati kot kovib-19. Jezikoslovci so se odločili za mednarodno različico zapisa, ki pa ga v slovenščini sklanjamo pred stičnim vezajem. Nekdo je torej zbolel za covidom-19.
Doma govorimo drugače kot v službi, jezik na delu prilagajamo formalnejšim okoliščinam. Narečje se tako skoraj ali povsem umakne. Doktorica Maja Bitenc v disertaciji preučuje govor posameznikov z idrijskega, ki se vozijo v službo ali šolo v Ljubljano.
V Jezikanju jezikamo po domače. Analizirali smo govor štirih sodelavk, ki v različnih govornih situacijah šprehajo tudi v narečju, a v etru zmeraj zborno.
Brina Poropat, 13-letna šolarka iz Maribora, je na tekmovanju v hitrem branju v eni minuti prebrala skoraj 4 tisoč besed. Vanja Jus pojasnjuje tehnike hitrega branja. Foto: Sam Greenhalgh (Flickr)
Pregibali smo jezik in se zabavali z jezikovnim humorjem. Pri tem nam je pomagal tudi jezikovni reaktivec oziroma kreativec Boštjan Gorenc Pižama.
V Jezikanju se sprašujemo, ali je tudi Špancem španska vas španska. Kako pa rečejo španski vasi denimo Italijani, Grki, Američani?
Miš in Maš sta sodelavca v pekarni. Miš je prekarni delavec, Maš je redno zaposlen. Oba se po decembrski sindikalni zabavi vračata na delovno mesto, kjer so stvari vsaj deloma v razsulu. Ona je zgodba o medsodelavski solidarnosti.
Jezikamo z rekli in rečenicami, povezanimi s pticami. Napisali smo odo našim orlom!
Jezikamo z rekli in rečenicami, povezanimi s pticami. Napisali smo odo našim orlom!
Nadaljevali smo jezikanje s frazemi in uvedli z državami povezane jezikovne stalnice.
Vabljeni k jutranji jezikovni rekreaciji! Takoj ko se postavimo na noge, stegnemo vrat in dvignemo glavo … stisnemo zobe in se – od glave do pet – skupaj razgibamo. Pa ne kar tako z levo roko! Pri roki bomo namreč imeli strokovnjaka, ki bo postregel z modrimi nasveti – iz prve roke!
Skuhali smo jezikovno enolončnico: s kulinariko povezana rekla in rečenice. Jezikovna enolončnica je hranilno zelo bogata jed za vse, ki imajo velike oči in ki želijo svoj obrok zajeti z veliko žlico. Morda za prvi zmenek ali zadnjo večerjo …
Prejšnji teden je Sneguljčica pobegnila od mačehe, ki ji je stregla po življenju, in zatočišče našla v hišici palčkov na jasi globoko v gozdu. Malo je pojedla in utrujeno zaspala.
Jezikamo v jeziku družboslovcev. Priljubljena pravljica Sneguljčica in sedem palčkov bi zvenela kot zgodbica, ki jo med predavanji na eni od družboslovnih fakultet sicer pišejo študenti.
V rubriki Jezikanje o "okrancljanosti" jezika literarnih kritikov ali kako bi zvenela recenzija nedavne nogometne tekme Manchester City - Barcelona.
Neveljaven email naslov