Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na začetku oddaje dobrodošlica. Udobno se namestite na lenišče, tudi kočljive teme ne bodo manjkale! Dr. Marko Snoj je izdal Slovar Pohlinovega jezika, ki je, tako pravijo jezikoslovci, pravi slovarski biser! Knjiga na skoraj tisoč straneh prikazuje več kot 12 tisoč besed in besednih zvez, ki jih je v 18. stoletju opisal ali uporabil naš prvi narodni buditelj Marko Pohlin. Celo področja spolnosti ni izpustil.
Dr. Marko Snoj je izdal Slovar Pohlinovega jezika, ki vsebuje več kot 12.000 besed, tudi kočljivih, ki bi jih drugi slovaropisci v tistem času izpustili
Na začetku oddaje dobrodošlica. Udobno se namestite na lenišče, tudi kočljive teme ne bodo manjkale! Dr. Marko Snoj je izdal Slovar Pohlinovega jezika, ki je, tako pravijo jezikoslovci, pravi slovarski biser! Knjiga na skoraj tisoč straneh prikazuje več kot 12.000 besed in besednih zvez, ki jih je v 18. stoletju opisal ali uporabil naš prvi narodni buditelj Marko Pohlin. Celo področja spolnosti ni izpustil.
"Pohlin je v svoj slovar uvrstil tudi besede za najbolj skrite dele in predele ženskega telesa, za poimenovanje raznih spolnih praks, tudi prepovedanih. Tukaj ni sledil neki splošni praksi takratnega časa, saj so takšne besede v slovarjih raje zamolčali. In tudi to je verjetno povzročilo nekaj zgražanja pri sodobnikih. Kje jih je pa slišal? Morda v spovednici. Ni pa rečeno, navsezadnje smo ljudje spolna bitja in kdo bo koga ali komu sodil! Sicer pa Pohlin do svojega 20. leta ni bil preoblečen v meniha."
Naš prvi narodni buditelj pa ni bil pretirano priljubljen pri kritikih, jezikoslovcih in slovaropiscih. Bil je precej ošaben, pravi dr. Snoj.
"Številni so v njegovem času govorili, da potrebujemo slovar slovenščine na prvem mestu. Pohlin se je usedel in to naredil. Drugi bi o tem govorili še 200 let. Jasno, da ga niso marali!"
Na začetku oddaje dobrodošlica. Udobno se namestite na lenišče, tudi kočljive teme ne bodo manjkale! Dr. Marko Snoj je izdal Slovar Pohlinovega jezika, ki je, tako pravijo jezikoslovci, pravi slovarski biser! Knjiga na skoraj tisoč straneh prikazuje več kot 12 tisoč besed in besednih zvez, ki jih je v 18. stoletju opisal ali uporabil naš prvi narodni buditelj Marko Pohlin. Celo področja spolnosti ni izpustil.
Dr. Marko Snoj je izdal Slovar Pohlinovega jezika, ki vsebuje več kot 12.000 besed, tudi kočljivih, ki bi jih drugi slovaropisci v tistem času izpustili
Na začetku oddaje dobrodošlica. Udobno se namestite na lenišče, tudi kočljive teme ne bodo manjkale! Dr. Marko Snoj je izdal Slovar Pohlinovega jezika, ki je, tako pravijo jezikoslovci, pravi slovarski biser! Knjiga na skoraj tisoč straneh prikazuje več kot 12.000 besed in besednih zvez, ki jih je v 18. stoletju opisal ali uporabil naš prvi narodni buditelj Marko Pohlin. Celo področja spolnosti ni izpustil.
"Pohlin je v svoj slovar uvrstil tudi besede za najbolj skrite dele in predele ženskega telesa, za poimenovanje raznih spolnih praks, tudi prepovedanih. Tukaj ni sledil neki splošni praksi takratnega časa, saj so takšne besede v slovarjih raje zamolčali. In tudi to je verjetno povzročilo nekaj zgražanja pri sodobnikih. Kje jih je pa slišal? Morda v spovednici. Ni pa rečeno, navsezadnje smo ljudje spolna bitja in kdo bo koga ali komu sodil! Sicer pa Pohlin do svojega 20. leta ni bil preoblečen v meniha."
Naš prvi narodni buditelj pa ni bil pretirano priljubljen pri kritikih, jezikoslovcih in slovaropiscih. Bil je precej ošaben, pravi dr. Snoj.
"Številni so v njegovem času govorili, da potrebujemo slovar slovenščine na prvem mestu. Pohlin se je usedel in to naredil. Drugi bi o tem govorili še 200 let. Jasno, da ga niso marali!"
Marija Sotnikova Štravs je poliglotka in doktorica slavističnih študijev, ki se je pred leti navdušila za učenje škotske gelščine. “Na nek način je bila ljubezen na prvi pogled. Šla sem na Škotsko, kar je bilo neke vrste nadomestno potovanje v zadnjem trenutku. Morda mi je bilo usojeno, ne vem. Na napisih v mestu sem opazila škotsko gelščino.“ Vsak teden ima prek video povezave nadaljevalni tečaj gelščine, jezika keltskega izvora, ki ga govori le okoli 57.000 naravnih govorcev. Kljub temu gotovo tudi vi poznate kako gelsko besedo, na primer viski ali slogan.
Psiholog dr. Alex Fradera pripoveduje o razlikah pri pogovoru v prvem in tujem jeziku. Pravi, da je naša intuicija sicer super, saj lahko začutimo, kdaj nam nekaj ugaja in kdaj nam grozi nevarnost. Kadar pogovor zaide v neprijetne tematike, to dobesedno začutimo v svojem telesu kot pretnjo, neke vrste bolečino ali sram. To nas motivira, da spremenimo temo.
Dr. Matej Meterc z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pravi, da nekonvencionalne replike, šaljivi odgovori oziroma ‘kajle’, deavtomatizirajo pogovor. Pogosto starši odgovarjajo na otrokova vprašanja, ki se začenjajo s kaj ali zakaj.
Igor Mikič je avtor številnih urbanih fraz, jezikovni fenomen in lik. Pravi, da nas jezikovno najbolj oblikuje okolica:"Kakšno družbo imaš, tako boš govoril."
Julija Mesarič je Rusinja, ki že dvajset let živi v Sloveniji. Poučuje ruščino in pripoveduje, kako se je naučila slovensko: vsako jutro je odprla razpredelnico in sklanjala perut, lipa, korak.
Jelena Djordjević je 85-letna upokojena profesorica nemščine, ki zdaj prostovoljno poučuje starejše tečajnike. "Tako je lepo, da bi bil greh nesodelovati. Učimo se, smejimo in pijemo kavo".
Janne Brelih je otrok Finke in Slovenca, ki je zaposlen kot tonski mojster v gledališču v Helsinkih. Recitira obe državni himni, v slovenščini pa je prebral le eno knjigo – Zajčje leto.
Damjan Debevec je vodnik po Cankarjevi spominski hiši. 37-letni možakar ima brke in klobuk, Vrhničani ga zato pogosto počastijo s kavo … Pravi, da je Cankar primeren za vsako priložnost.
“Papež ima vas rad,” je na obisku Slovenije pred več kot dvema desetletjema dejal takratni papež Janez Pavel II. V tretji osebi ednine je govoril tudi vesoljček E.T., pripoveduje mlada raziskovalka Duša Race z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Kaj pa politiki? Se z rabo tretje osebe ednine oddaljujejo od povedanega, izogibajo odgovornosti ali le objektivno potrjujejo svoje misli?
Dr. Tanja Mirtič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pravi, da so v slovenščini pogosta poimenovanja količin po po znanih in v krščanski tradiciji pomembnih svetnikih, denimo štefan, urban in neža. “Zanimivo, da imamo Slovenci precej poimenovanj za mere in posode, zlasti za vino.“
Jezikamo o količinah in odstotkih, pri tem nam pomaga matematik in psiholog, sicer avtor podkasta Številke, Slavko Jerič. “Najpogosteje se novinarji spremo pri klasičnem vprašanju kaj pomeni enkrat ali dvakrat več. Bom posplošil: nekdo ima 2 kg jabolk, nekdo drug 4 kg. A to pomeni enkrat več ali dvakrat več? Intuitivna misel večine je, da je to dvakrat več. Če pa več prevedeš v matematični znak plus, bi moralo pomeniti 6 kg. Nekdo ima dve količini, dvakrat več je 4; 2 plus 4 je pa šest. Nekako ne prideš skupaj.”
Tema Jezikanja je prava tort-ura, sprašujemo namreč, kako napovedovati uro. Zakaj rečejo Primorci, da je 8 in pol, preostali prebivalci Slovenije pa pol 9? Kaj pomenijo izrazi davi ali drevi in zakaj je anketiranec prepričan, da se reče dravi?
Dr. Silvo Torkar pravi, da se v analizi slovenskih priimkov kot najpogostejša končnica pojavlja pripona -ič. Ta označuje manjšalnost in tudi patronimičnost, torej, da je nekdo od nekoga potomec. Zanimivi so tudi priimki, ki se izgovarjajo različno glede na geografsko lego, pa tudi taki, ki so lahko razumljeni slabšalno ali izvirajo iz opisa človekovih lastnosti.
“Če ni ljubezni, ni nič. Še v zakonu ne,” v smehu pripoveduje upokojeni novinar in aforist Evgen Jurič. Aforizmi so način življenja in razmišljanja, zahtevajo bistrost in poznavanje jezika, ne škodi, če so pametni tudi bralci.
Jecljanje je govorno-jezikovna motnja, ki se pojavlja v prisotnosti drugega človeka, pravi prof. def. Vlasta Podbrežnik. Njena varovanca Marko Knez in Massimo Šarkezi pripovedujeta, kako sta se spopadla z motnjo. Marko Knez: “V osnovni šoli smo pogosto znali snov, ko so nas učitelji spraševali, a smo bili raje tiho. Na začetku sem lahko povedal dve besedi brez jecljanja, zdaj pa brez težav nastopam na radiu. Če poenostavim, je to kot dan in noč.”
Rešujemo zagate espejev in pisanja esemesov. Kako torej zapisati okrajšave? Jezikoslovki dr. Helena Dobrovoljc in dr. Tina Lengar Verovnik pravita, da okrajšave v govorjenem jeziku običajno razvežemo, zapisujemo jih s piko.
Lp, to je oddaja Jezikanje. V 5ek bomo z dr. Mijo Michelizza razpravljali o internetnih kraticah. Lol, te so seveda starejše od interneta, zato z razumevanjem np. Rtm ste gotovo kdaj že napisali v sms in pričakovali vsaj tnx v odgovor.
Helene Jelenc je antropologinja, popotnica in blogerka. Pravi, da so v slovenščini najtežje sklanjatve, najbolj pa smo občutljivi na rabo slovničnega spola.
Srečno! Tako se pozdravljajo rudarji. Zakaj, verjetno ni treba pojasnjevati. Dr. rudarskih ved Boris Salobir in njegov učenec Tadej Vohar, edini dijak četrtega letnika Rudarstva, pravita, da je jezik knapov zelo poseben. Veliko je germanizmov: lojtra, rajda, rigl, šaht, štajger, štanga … Zanimivo pa je, da rudarji nikoli ne obrekujejo svojih žena!
Z dr. Mojco Žagar Karer "čekiramo" poimenovalne možnosti v slovenskem jeziku. Kdaj ostane beseda citatna, kdaj jo prevzamemo ali najdemo slovensko ustreznico?
Neveljaven email naslov