Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tone Partljič in Rok Kajzer razmišljata o satiri. Strinjata se, da mora zbosti in opozoriti na negativne pojave v družbi, na neki način je sorodna humorju, a, kot pravi Tone Partljič: "Pri satiri se smehljamo kakor pri Cankarju, skozi stisnjene zobe." Dodaja še, da nikakor ni vse satira in da je žaljivo, kadar nekdo svoje rasistične zapise označi za satiro.
"Satirični komediograf mora tako pisati, da politika od jeze v 'luft' skače. Kljub temu pa je treba žigosati pojave, ne pa posameznih ljudi," pravi Tone Partljič
Tone Partljič in Rok Kajzer razmišljata o satiri. Strinjata se, da mora zbosti in opozoriti na negativne pojave v družbi, na neki način je sorodna humorju, a, kot pravi Tone Partljič: "Pri satiri se smehljamo kakor pri Cankarju, skozi stisnjene zobe." Dodaja še, da nikakor ni vse satira in da je žaljivo, kadar nekdo svoje rasistične zapise označi za satiro.
"Nekdo bi zdaj rad svoje negativne spise prekvalificiral v satiro. To je na žalost zelo podobno, ne bi rad bil žaljiv, gospoda ne poznam, a je to podobno temu, kako so pisali od leta 1930 naprej v Nemčiji. Da se bo bela, germanska, arijska rasa, ki je nekaj več, ohranila in da je treba druge 'očistiti'. To je jezik, ki je pripeljal do zelo hudih posledic in za katerega ne bi smelo biti tolerance. Kulturniki pa bi morali skočiti v zrak in reči: ne, to ni satira. To je žaljivo za satiro. Z njo se morajo ukvarjati ljudje, ki imajo moralo, duha, etiko. Potem ima njihova satira smisel."
Rok Kajzer pravi, da ima satira srečo, saj lahko gre korak dlje, v tem svetu pa je izredno pomembna: "Satirična okna, ki jih ne ponuja le naš Toti list, temveč tudi radio, televizija, časopisi, skrbijo za duševno zdravje ljudi. Da se nasmejijo, da se vsaj enkrat na teden izognejo tem težkim in grdim novicam."
"Satira lahko postavi ogledalo na vse štiri strani okrog človeka in ga sooči z njim samim. V nobenem političnem sistemu, Toti list je deloval v Kraljevini Jugoslaviji, v prvih dneh okupacije, v socialistični Jugoslaviji, satira ni imela prijateljev med politiki in jih ne bo imela. Tudi v demokraciji jih nima."
Tone Partljič in Rok Kajzer razmišljata o satiri. Strinjata se, da mora zbosti in opozoriti na negativne pojave v družbi, na neki način je sorodna humorju, a, kot pravi Tone Partljič: "Pri satiri se smehljamo kakor pri Cankarju, skozi stisnjene zobe." Dodaja še, da nikakor ni vse satira in da je žaljivo, kadar nekdo svoje rasistične zapise označi za satiro.
"Satirični komediograf mora tako pisati, da politika od jeze v 'luft' skače. Kljub temu pa je treba žigosati pojave, ne pa posameznih ljudi," pravi Tone Partljič
Tone Partljič in Rok Kajzer razmišljata o satiri. Strinjata se, da mora zbosti in opozoriti na negativne pojave v družbi, na neki način je sorodna humorju, a, kot pravi Tone Partljič: "Pri satiri se smehljamo kakor pri Cankarju, skozi stisnjene zobe." Dodaja še, da nikakor ni vse satira in da je žaljivo, kadar nekdo svoje rasistične zapise označi za satiro.
"Nekdo bi zdaj rad svoje negativne spise prekvalificiral v satiro. To je na žalost zelo podobno, ne bi rad bil žaljiv, gospoda ne poznam, a je to podobno temu, kako so pisali od leta 1930 naprej v Nemčiji. Da se bo bela, germanska, arijska rasa, ki je nekaj več, ohranila in da je treba druge 'očistiti'. To je jezik, ki je pripeljal do zelo hudih posledic in za katerega ne bi smelo biti tolerance. Kulturniki pa bi morali skočiti v zrak in reči: ne, to ni satira. To je žaljivo za satiro. Z njo se morajo ukvarjati ljudje, ki imajo moralo, duha, etiko. Potem ima njihova satira smisel."
Rok Kajzer pravi, da ima satira srečo, saj lahko gre korak dlje, v tem svetu pa je izredno pomembna: "Satirična okna, ki jih ne ponuja le naš Toti list, temveč tudi radio, televizija, časopisi, skrbijo za duševno zdravje ljudi. Da se nasmejijo, da se vsaj enkrat na teden izognejo tem težkim in grdim novicam."
"Satira lahko postavi ogledalo na vse štiri strani okrog človeka in ga sooči z njim samim. V nobenem političnem sistemu, Toti list je deloval v Kraljevini Jugoslaviji, v prvih dneh okupacije, v socialistični Jugoslaviji, satira ni imela prijateljev med politiki in jih ne bo imela. Tudi v demokraciji jih nima."
Jezikanje je ta teden obiskalo dogodek, na katerem se je zbralo največ jezikoslovcev v naši državi doslej. Na odprtju tridnevne konference EFNIL-a (Evropskega združenja nacionalnih ustanov za jezik) smo se pogovarjali z Gerhardom Sticklom, uglednim jezikoslovcem iz Nemčije, Sabine Kirchmaier, predsednico EFNIL-a, Kristino Koppel z Inštituta za estonski jezik v Tallinu in doktorjem Kozmo Ahačičem, predstojnikom inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
*V Jezikanju z razvojno psihologinjo dr. Kajo Hacin Beyazoglu razmišljamo o komunikaciji z malčki in otroki. Kako usmerjamo njegovo pozornost, kako ga nazivamo, kdaj ga popravimo oziroma ponudimo polnopomensko besedo?
"V orbito so uritili satelit." "Ilka Štuhec se je vrnila s priprav v Kužni Ameriki." "Cenim njegovo uborno izreko." To so le nekateri primeri zatipkov oziroma jezikovnih zdrsov, ki so jih opazili in popravili lektorji. Kaj pa sploh počnejo in kako se otresejo očitkov, da so tako imenovani grammarnaziji? Kot pravi lektorica Kristina Pučnik: "Dobra lektura je neopažena, saj pri slabi seveda opazimo tisto, česar lektor ni naredil."
Normalni ljudje Sally Rooney, Piranesi Susanne Clarke, Vseh sedem mož Evelyn Hugo, Norveški gozd Harukija Murakamija in Neapeljski cikel Elene Ferrante je prvi sveženj literarnih del, o katerih so debatirali v Zalinem bralnem klubu. Glasbenica Zala Kralj nam je zaupala, kaj jo žene k branju literarnih del in kako potekajo srečanja bralnega kluba.
Ob mednarodnem dnevu pismenosti nas zanima, kako pismeni smo Slovenci in kaj koncept pomeni v današnjih kulturno-družbenih okoliščinah. Dr. Jerica Vogel z oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani pravi, da je danes najpomembnejša zmožnost refleksije in razmisleka.
September je tudi na Valu 202 mesec (skupnega) branja. Knjižničarka na Gimnaziji Bežigrad Savina Zwitter pravi, da toliko, kot beremo v 21. stoletju, verjetno niso brali nikoli prej. A kaj beremo in kako? "Novice, bloge in mnenja, opažamo pa upad zanimanja za branje leposlovja in daljših strokovnih besedil." Zakaj in kako izboljšati kulturo branja?
Zagrizli smo v glutenski ali pa brezglutenski hlebček, saj nas je zanimalo, kaj pomeni, da se zarečenega kruha največ poje.
Kaj pomeni, da kdor jezika špara, kruha strada? To vprašanje smo zastavili naključnim anketirancem. Kot je povedala gospa: "Če boš molčal in se ne boš potegnil zase, ne boš nič imel."
Povsod puščamo sledi, tudi na spletu in v našem avdioarhivu! Spraševali smo, kaj pomeni: kjer osel leži, tam dlako pusti.
Poznate tisti občutek, ko v trgovini na oddelku za vrtno pohištvo s polnimi rokami izdelkov mrzlično iščete prodajalca? In če ste ga še malo prej videli pri senčnikih, je izginil kakor kafra. Hm … Izginil kakor kafra?
Kaj pomeni, da zaradi dreves ne vidiš gozda? Pomagajte nam razvozlati pomen tega frazema.
Tudi ta oddaja ni splavala po vodi, čeprav je govora prav o tej življenjsko pomembni tekočini. Tiha voda bregove dere je naš naslednji frazem. Oziroma pogosto samo v krajši obliki “tiha voda” …
Jezi, kajne? Vas sprašujemo vsak petek, ko skupaj iščemo definicijo in pomen znanih pregovorov in frazemov. Tokrat nas zanima, kaj pomeni, da vsak po sebi vatle meri.
Dobro jutro vam vošči stalna jezikalna zasedba. In danes lahko na to pikro odgovorite: ja, gliha vkup štriha. Kaj pa to sploh pomeni?
Konj je beseda, beseda pa ni konj. Zakaj ne krava ali mačka? Kaj pravzaprav pomeni beseda ni konj?
Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo analizira medijsko poročanje o nasilju. Kako poročati o nasilju? Evfemistično, z besediščem, ki je olepšano in na neki način prikriva brutalnost dogodkov, ali na drugi strani konkretno?
Gremo v kuhinje, delavnice in na bauštele. Morda dobite tudi kako idejo za malico ali piknik. Vreme je šajba!
Nič ne košta, če si vzamete cajt za jezikalsko župo. Z dr. Urško Krevs Birk govorimo o germanizmih. Kako v narečju rečete zavoram, štedilniku ali časopisu? Zakaj je slovenščina tako prežeta z izposojenkami iz nemščine?
Jezikamo o zgodnjem poučevanju in učenju tujih jezikov. Razvojna psihologinja dr. Ljubica Marjanovič Umek pravi, da je recept: vse ob pravem času in ob pravih pogojih.
Neveljaven email naslov