Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V kakšnih vlogah nastopajo živali v otroški in mladinski literaturi? Zakaj je zajček strahopeten, pes zvest in lisica zvita? Kdaj živali govorijo z ljudmi, kdaj zgolj med sabo?
V kakšnih vlogah nastopajo živali v otroški in mladinski literaturi? Zakaj je zajček strahopeten, pes zvest in lisica zvita? Kdaj živali govorijo z ljudmi, kdaj zgolj med sabo?
Dr. Dragica Haramija je raziskovala vlogo živali v mladinski književnosti. Tudi v vsakdanjem pogovoru pogosto omenjamo živali, na primer pri opredeljevanju vedenja in lastnosti ljudi: svinjsko se vesti ali biti zvit kot lisica. Pogosta je tudi uporaba živalskih kletvic: konj, prasec, koza, ovca. V literaturi pa ločimo več tipov književnosti, ta je lahko realistična ali fantastična. Če so živali antropomorfne, pomeni, da so počlovečene.
"Počlovečene živali imajo poklice podobne človeku. Je žival na primer prodajalka, pek ali učiteljica. Živijo tudi v domovih, ki so podobni človeškim domovom in funkcionirajo kot ljudje. Recimo vzorčni primer bi bil zagotovo Maček Muri Kajetana Koviča z ilustracijami Jelke Reichman, ki je nekako že klasika slovenske otroške književnosti."
Basni ne sodijo tipično v otroško oziroma mladinsko književnost, saj so zahtevne. Gre za zgodbo, ki jo je treba razumeti v prenesenem pomenu. Na podlagi dolgoletnih izkušenj iz realnega sveta odslikava svet ljudi, njena celota pa je metaforična.
"Osel je običajno trmast, pes zvest in mačka zelo samosvoja. Medved predstavlja v slovenskem prostoru, ker je to največja zver, pravzaprav kralja živali. On je tisti, ki živali miri, se ne vmešava preveč v dogajanje, poskuša ga nekako pomirjati, on je tisti, h kateremu se živali zatečejo, ko želijo neko relevantno mnenje. Poglavar, seveda."
V kakšnih vlogah nastopajo živali v otroški in mladinski literaturi? Zakaj je zajček strahopeten, pes zvest in lisica zvita? Kdaj živali govorijo z ljudmi, kdaj zgolj med sabo?
V kakšnih vlogah nastopajo živali v otroški in mladinski literaturi? Zakaj je zajček strahopeten, pes zvest in lisica zvita? Kdaj živali govorijo z ljudmi, kdaj zgolj med sabo?
Dr. Dragica Haramija je raziskovala vlogo živali v mladinski književnosti. Tudi v vsakdanjem pogovoru pogosto omenjamo živali, na primer pri opredeljevanju vedenja in lastnosti ljudi: svinjsko se vesti ali biti zvit kot lisica. Pogosta je tudi uporaba živalskih kletvic: konj, prasec, koza, ovca. V literaturi pa ločimo več tipov književnosti, ta je lahko realistična ali fantastična. Če so živali antropomorfne, pomeni, da so počlovečene.
"Počlovečene živali imajo poklice podobne človeku. Je žival na primer prodajalka, pek ali učiteljica. Živijo tudi v domovih, ki so podobni človeškim domovom in funkcionirajo kot ljudje. Recimo vzorčni primer bi bil zagotovo Maček Muri Kajetana Koviča z ilustracijami Jelke Reichman, ki je nekako že klasika slovenske otroške književnosti."
Basni ne sodijo tipično v otroško oziroma mladinsko književnost, saj so zahtevne. Gre za zgodbo, ki jo je treba razumeti v prenesenem pomenu. Na podlagi dolgoletnih izkušenj iz realnega sveta odslikava svet ljudi, njena celota pa je metaforična.
"Osel je običajno trmast, pes zvest in mačka zelo samosvoja. Medved predstavlja v slovenskem prostoru, ker je to največja zver, pravzaprav kralja živali. On je tisti, ki živali miri, se ne vmešava preveč v dogajanje, poskuša ga nekako pomirjati, on je tisti, h kateremu se živali zatečejo, ko želijo neko relevantno mnenje. Poglavar, seveda."
Ob mednarodnem dnevu pismenosti nas zanima, kako pismeni smo Slovenci in kaj koncept pomeni v današnjih kulturno-družbenih okoliščinah. Dr. Jerica Vogel z oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani pravi, da je danes najpomembnejša zmožnost refleksije in razmisleka.
September je tudi na Valu 202 mesec (skupnega) branja. Knjižničarka na Gimnaziji Bežigrad Savina Zwitter pravi, da toliko, kot beremo v 21. stoletju, verjetno niso brali nikoli prej. A kaj beremo in kako? "Novice, bloge in mnenja, opažamo pa upad zanimanja za branje leposlovja in daljših strokovnih besedil." Zakaj in kako izboljšati kulturo branja?
Zagrizli smo v glutenski ali pa brezglutenski hlebček, saj nas je zanimalo, kaj pomeni, da se zarečenega kruha največ poje.
Kaj pomeni, da kdor jezika špara, kruha strada? To vprašanje smo zastavili naključnim anketirancem. Kot je povedala gospa: "Če boš molčal in se ne boš potegnil zase, ne boš nič imel."
Povsod puščamo sledi, tudi na spletu in v našem avdioarhivu! Spraševali smo, kaj pomeni: kjer osel leži, tam dlako pusti.
Poznate tisti občutek, ko v trgovini na oddelku za vrtno pohištvo s polnimi rokami izdelkov mrzlično iščete prodajalca? In če ste ga še malo prej videli pri senčnikih, je izginil kakor kafra. Hm … Izginil kakor kafra?
Kaj pomeni, da zaradi dreves ne vidiš gozda? Pomagajte nam razvozlati pomen tega frazema.
Tudi ta oddaja ni splavala po vodi, čeprav je govora prav o tej življenjsko pomembni tekočini. Tiha voda bregove dere je naš naslednji frazem. Oziroma pogosto samo v krajši obliki “tiha voda” …
Jezi, kajne? Vas sprašujemo vsak petek, ko skupaj iščemo definicijo in pomen znanih pregovorov in frazemov. Tokrat nas zanima, kaj pomeni, da vsak po sebi vatle meri.
Dobro jutro vam vošči stalna jezikalna zasedba. In danes lahko na to pikro odgovorite: ja, gliha vkup štriha. Kaj pa to sploh pomeni?
Konj je beseda, beseda pa ni konj. Zakaj ne krava ali mačka? Kaj pravzaprav pomeni beseda ni konj?
Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo analizira medijsko poročanje o nasilju. Kako poročati o nasilju? Evfemistično, z besediščem, ki je olepšano in na neki način prikriva brutalnost dogodkov, ali na drugi strani konkretno?
Gremo v kuhinje, delavnice in na bauštele. Morda dobite tudi kako idejo za malico ali piknik. Vreme je šajba!
Nič ne košta, če si vzamete cajt za jezikalsko župo. Z dr. Urško Krevs Birk govorimo o germanizmih. Kako v narečju rečete zavoram, štedilniku ali časopisu? Zakaj je slovenščina tako prežeta z izposojenkami iz nemščine?
Jezikamo o zgodnjem poučevanju in učenju tujih jezikov. Razvojna psihologinja dr. Ljubica Marjanovič Umek pravi, da je recept: vse ob pravem času in ob pravih pogojih.
So poimenovanja rastlinskih in brezmesnih izdelkov primerna, pravilna, dovolj jasna in povedna? “Meni se zdi v redu, če jih to potolaži,” pravi anketiranka.
Obljubljamo, da te oddaje ni napisala umetna inteligenca. Je pa ChatGPT avtor besedila, ki so ga poslušalci morali prepoznati v primerjavi z besedilom izpod peresa človeka. Ugotavljamo, da naloga ni tako preprosta.
Z jezikoslovko Nino Pahor analiziramo glasoslovje slovenskih narečij in krajevnih govorov.
Po velikonočnih praznikih in pred prvomajskimi odgovarjamo na vprašanje, kako pišemo posebne in praznične dneve: z malo ali z veliko začetnico? Nastopajo svetniki, pa tudi Rdeča kapica, muca Copatarica in riba Faronika.
Neveljaven email naslov