Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Besedne dvojnice pogosto nastanejo pri podomačevanju iz tujih jezikov, razlaga jezikoslovka dr. Alenka Jelovšek z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Že besedi inštitut in institut sta zanimivi, saj institut pomeni tudi skupek pravnih določb. Inštrument je lahko glasbilo ali kirurški pripomoček, uporabljata se tudi zapis in izgovor instrument. Instrument v pomenu predpisa, listine pa se zapisuje in izgovarja s s-jem.
Tema za pisce in govorce, celo za radijske špikerje ... Morebiti spikerje? Napovedovalce! Z dr. Alenko Jelovšek govorimo o dvojnicah. Zakaj nastanejo in katera različica je primernejša?
Besedne dvojnice pogosto nastanejo pri podomačevanju iz tujih jezikov, razlaga jezikoslovka dr. Alenka Jelovšek z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Že besedi inštitut in institut sta zanimivi, saj institut pomeni tudi skupek pravnih določb. Inštrument je lahko glasbilo ali kirurški pripomoček, uporabljata se tudi zapis in izgovor instrument. Instrument v pomenu predpisa, listine pa se zapisuje in izgovarja s s-jem.
"Mogoče oblike s črko s delujejo bolj knjižno, bolj učeno, oblike s š pa so označene za bolj pogovorne. Inštitut je ena redkih izjem, kjer je oblika s š-jem prevladujoča v primerjavi s s-jem. V drugih primerih je večinoma s na prvem mestu."
"Če govorimo o besednih dvojnicah, jih je gotovo več v jeziku, ki je manjši in se počuti bolj ogroženega, saj v tem primeru pogosto podomačuje. Če pogledamo angleščino, so pri italijanskih besedah piazza in pizza ohranili izvirni zapis. V slovenščini, ki je bila vedno manjšinski jezik in do samostojne Slovenije bolj občutljiva, so bili tudi tvorci norme bolj občutljivi."
Besedne dvojnice pogosto nastanejo pri podomačevanju iz tujih jezikov, razlaga jezikoslovka dr. Alenka Jelovšek z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Že besedi inštitut in institut sta zanimivi, saj institut pomeni tudi skupek pravnih določb. Inštrument je lahko glasbilo ali kirurški pripomoček, uporabljata se tudi zapis in izgovor instrument. Instrument v pomenu predpisa, listine pa se zapisuje in izgovarja s s-jem.
Tema za pisce in govorce, celo za radijske špikerje ... Morebiti spikerje? Napovedovalce! Z dr. Alenko Jelovšek govorimo o dvojnicah. Zakaj nastanejo in katera različica je primernejša?
Besedne dvojnice pogosto nastanejo pri podomačevanju iz tujih jezikov, razlaga jezikoslovka dr. Alenka Jelovšek z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Že besedi inštitut in institut sta zanimivi, saj institut pomeni tudi skupek pravnih določb. Inštrument je lahko glasbilo ali kirurški pripomoček, uporabljata se tudi zapis in izgovor instrument. Instrument v pomenu predpisa, listine pa se zapisuje in izgovarja s s-jem.
"Mogoče oblike s črko s delujejo bolj knjižno, bolj učeno, oblike s š pa so označene za bolj pogovorne. Inštitut je ena redkih izjem, kjer je oblika s š-jem prevladujoča v primerjavi s s-jem. V drugih primerih je večinoma s na prvem mestu."
"Če govorimo o besednih dvojnicah, jih je gotovo več v jeziku, ki je manjši in se počuti bolj ogroženega, saj v tem primeru pogosto podomačuje. Če pogledamo angleščino, so pri italijanskih besedah piazza in pizza ohranili izvirni zapis. V slovenščini, ki je bila vedno manjšinski jezik in do samostojne Slovenije bolj občutljiva, so bili tudi tvorci norme bolj občutljivi."
Center za jezikovne vire in tehnologije UL je predstavil dva nova prosto dostopna izdelka: mobilno aplikacijo Igra besed in nadgrajeni leksikon besednih oblik Sloleks 2.0. Dr. Špela Arhar Holdt pravi, da imajo raziskovalci prvič priložnost, da dobijo neposredno povratno informacijo od skupnosti. “Jezikoslovje se odpira proti uporabnikom in realni rabi.”
Prof. surdopedagogike in logopedije Benjamin Vogrič pravi, da so otroci danes zelo dolgo odvisni od dude in pomoči staršev, zato so govorno-jezikovne motnje v porastu. Za glas r mora imeti otrok dovolj raztegnjeno podjezično vez, da se lahko jezik sproščeno dvigne in se robovi dotaknejo zobovja, se naslonijo. Pri izpihu se konica jezika zatrese.
Disgrafija je motnja na ravni rokopisnega pisanja. Posamezniki imajo največ težav s pisanimi črkami, zlasti tistimi, ki so si podobne: a in o, m in n ter r in v. Magister profesor specialne in rehabilitacijske pedagogike Blaž Povše pravi, da je disgrafija specifična učna težava, ki je ne morejo odpraviti, jo pa lahko posamezniki obvladajo.
Dislektikom pogosto očitajo, da se ne trudijo dovolj, v resnici pa bi morali le spremeniti način poučevanja, saj je tudi njihovo dojemanje in reševanje problemov drugačno. “Če otroka učiš z metodo, ob kateri ne more napredovati, se ničesar ne nauči. Spremeni metodo, ne otroka. Mi pa poskušamo spremeniti otroka, da bi ga spravili v svoj kalup,” pripoveduje prof. dr. Ana Krajnc.
Marija Sotnikova Štravs je poliglotka in doktorica slavističnih študijev, ki se je pred leti navdušila za učenje škotske gelščine. “Na nek način je bila ljubezen na prvi pogled. Šla sem na Škotsko, kar je bilo neke vrste nadomestno potovanje v zadnjem trenutku. Morda mi je bilo usojeno, ne vem. Na napisih v mestu sem opazila škotsko gelščino.“ Vsak teden ima prek video povezave nadaljevalni tečaj gelščine, jezika keltskega izvora, ki ga govori le okoli 57.000 naravnih govorcev. Kljub temu gotovo tudi vi poznate kako gelsko besedo, na primer viski ali slogan.
Psiholog dr. Alex Fradera pripoveduje o razlikah pri pogovoru v prvem in tujem jeziku. Pravi, da je naša intuicija sicer super, saj lahko začutimo, kdaj nam nekaj ugaja in kdaj nam grozi nevarnost. Kadar pogovor zaide v neprijetne tematike, to dobesedno začutimo v svojem telesu kot pretnjo, neke vrste bolečino ali sram. To nas motivira, da spremenimo temo.
Dr. Matej Meterc z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pravi, da nekonvencionalne replike, šaljivi odgovori oziroma ‘kajle’, deavtomatizirajo pogovor. Pogosto starši odgovarjajo na otrokova vprašanja, ki se začenjajo s kaj ali zakaj.
Igor Mikič je avtor številnih urbanih fraz, jezikovni fenomen in lik. Pravi, da nas jezikovno najbolj oblikuje okolica:"Kakšno družbo imaš, tako boš govoril."
Julija Mesarič je Rusinja, ki že dvajset let živi v Sloveniji. Poučuje ruščino in pripoveduje, kako se je naučila slovensko: vsako jutro je odprla razpredelnico in sklanjala perut, lipa, korak.
Jelena Djordjević je 85-letna upokojena profesorica nemščine, ki zdaj prostovoljno poučuje starejše tečajnike. "Tako je lepo, da bi bil greh nesodelovati. Učimo se, smejimo in pijemo kavo".
Janne Brelih je otrok Finke in Slovenca, ki je zaposlen kot tonski mojster v gledališču v Helsinkih. Recitira obe državni himni, v slovenščini pa je prebral le eno knjigo – Zajčje leto.
Damjan Debevec je vodnik po Cankarjevi spominski hiši. 37-letni možakar ima brke in klobuk, Vrhničani ga zato pogosto počastijo s kavo … Pravi, da je Cankar primeren za vsako priložnost.
“Papež ima vas rad,” je na obisku Slovenije pred več kot dvema desetletjema dejal takratni papež Janez Pavel II. V tretji osebi ednine je govoril tudi vesoljček E.T., pripoveduje mlada raziskovalka Duša Race z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Kaj pa politiki? Se z rabo tretje osebe ednine oddaljujejo od povedanega, izogibajo odgovornosti ali le objektivno potrjujejo svoje misli?
Dr. Tanja Mirtič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pravi, da so v slovenščini pogosta poimenovanja količin po po znanih in v krščanski tradiciji pomembnih svetnikih, denimo štefan, urban in neža. “Zanimivo, da imamo Slovenci precej poimenovanj za mere in posode, zlasti za vino.“
Jezikamo o količinah in odstotkih, pri tem nam pomaga matematik in psiholog, sicer avtor podkasta Številke, Slavko Jerič. “Najpogosteje se novinarji spremo pri klasičnem vprašanju kaj pomeni enkrat ali dvakrat več. Bom posplošil: nekdo ima 2 kg jabolk, nekdo drug 4 kg. A to pomeni enkrat več ali dvakrat več? Intuitivna misel večine je, da je to dvakrat več. Če pa več prevedeš v matematični znak plus, bi moralo pomeniti 6 kg. Nekdo ima dve količini, dvakrat več je 4; 2 plus 4 je pa šest. Nekako ne prideš skupaj.”
Tema Jezikanja je prava tort-ura, sprašujemo namreč, kako napovedovati uro. Zakaj rečejo Primorci, da je 8 in pol, preostali prebivalci Slovenije pa pol 9? Kaj pomenijo izrazi davi ali drevi in zakaj je anketiranec prepričan, da se reče dravi?
Dr. Silvo Torkar pravi, da se v analizi slovenskih priimkov kot najpogostejša končnica pojavlja pripona -ič. Ta označuje manjšalnost in tudi patronimičnost, torej, da je nekdo od nekoga potomec. Zanimivi so tudi priimki, ki se izgovarjajo različno glede na geografsko lego, pa tudi taki, ki so lahko razumljeni slabšalno ali izvirajo iz opisa človekovih lastnosti.
“Če ni ljubezni, ni nič. Še v zakonu ne,” v smehu pripoveduje upokojeni novinar in aforist Evgen Jurič. Aforizmi so način življenja in razmišljanja, zahtevajo bistrost in poznavanje jezika, ne škodi, če so pametni tudi bralci.
Jecljanje je govorno-jezikovna motnja, ki se pojavlja v prisotnosti drugega človeka, pravi prof. def. Vlasta Podbrežnik. Njena varovanca Marko Knez in Massimo Šarkezi pripovedujeta, kako sta se spopadla z motnjo. Marko Knez: “V osnovni šoli smo pogosto znali snov, ko so nas učitelji spraševali, a smo bili raje tiho. Na začetku sem lahko povedal dve besedi brez jecljanja, zdaj pa brez težav nastopam na radiu. Če poenostavim, je to kot dan in noč.”
Rešujemo zagate espejev in pisanja esemesov. Kako torej zapisati okrajšave? Jezikoslovki dr. Helena Dobrovoljc in dr. Tina Lengar Verovnik pravita, da okrajšave v govorjenem jeziku običajno razvežemo, zapisujemo jih s piko.
Neveljaven email naslov