Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dr. Helena Dobrovoljc pojasnjuje rabo (ne)uradnih merskih enot in simbolov: od klaftre drv do osnovnih enot za maso, dolžino, čas in temperaturo
Dr. Helena Dobrovoljc pojasnjuje rabo (ne)uradnih merskih enot in simbolov: od klaftre drv do osnovnih enot za maso, dolžino, čas in temperaturo
Zakaj govorimo o kaloričnih živilih, a moramo namesto kalorij navajati mednarodno mersko enoto džul (joule)? Ravnamo se po mednarodnem sistemu enot in kodifikaciji Urada Republike Slovenije za meroslovje. V strokovnih in medijskih besedilih bi tako morali upoštevati skupni standard: džul. Kljub temu je v rabi veliko izpeljank, razlaga dr. Helena Dobrovoljc z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša.
"Kalorija je dobila že neki preneseni pomen, ki je precej neodvisen od merske enote. Opažamo, da je tudi besedotvorno zelo produktivna, saj nastopa kot izpeljanka: imamo kalorijski, govorimo o kaloričnosti, neko živilo je kalorično, celo žargonsko kalorik, poznamo tudi kalorimetre, v poljudni rabi govorimo o kalorijskih bombah; to vse so izrazi za živila, ki imajo visoko energijsko vrednost."
Zakaj pišemo enoto za merjenje temperature z malo začetnico, simbol pa z veliko začetnico (K)? Zakaj simbol za meter (m) z malo, za mach pa z veliko (M)? Tudi o tem in o starih merskih enotah, ki smo jih v oddaji Jezikanje že obravnavali.
ANKETA: Kakšna je razlika med maso in težo? ?
A: "Bog me mazno ... Masa majka, pač. Masa je v gostoti. Ko vidš, da je kdo nabildan, mu rečeš: masa majka. Tko teža, kok je težek bilder."
U: "Kaj je potem masa?"
A: "Masa majka." #Jezikanje ob 8.00 @Val202— Uršula Zaletelj (@UZaletelj) February 26, 2021
Dr. Helena Dobrovoljc pojasnjuje rabo (ne)uradnih merskih enot in simbolov: od klaftre drv do osnovnih enot za maso, dolžino, čas in temperaturo
Dr. Helena Dobrovoljc pojasnjuje rabo (ne)uradnih merskih enot in simbolov: od klaftre drv do osnovnih enot za maso, dolžino, čas in temperaturo
Zakaj govorimo o kaloričnih živilih, a moramo namesto kalorij navajati mednarodno mersko enoto džul (joule)? Ravnamo se po mednarodnem sistemu enot in kodifikaciji Urada Republike Slovenije za meroslovje. V strokovnih in medijskih besedilih bi tako morali upoštevati skupni standard: džul. Kljub temu je v rabi veliko izpeljank, razlaga dr. Helena Dobrovoljc z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša.
"Kalorija je dobila že neki preneseni pomen, ki je precej neodvisen od merske enote. Opažamo, da je tudi besedotvorno zelo produktivna, saj nastopa kot izpeljanka: imamo kalorijski, govorimo o kaloričnosti, neko živilo je kalorično, celo žargonsko kalorik, poznamo tudi kalorimetre, v poljudni rabi govorimo o kalorijskih bombah; to vse so izrazi za živila, ki imajo visoko energijsko vrednost."
Zakaj pišemo enoto za merjenje temperature z malo začetnico, simbol pa z veliko začetnico (K)? Zakaj simbol za meter (m) z malo, za mach pa z veliko (M)? Tudi o tem in o starih merskih enotah, ki smo jih v oddaji Jezikanje že obravnavali.
ANKETA: Kakšna je razlika med maso in težo? ?
A: "Bog me mazno ... Masa majka, pač. Masa je v gostoti. Ko vidš, da je kdo nabildan, mu rečeš: masa majka. Tko teža, kok je težek bilder."
U: "Kaj je potem masa?"
A: "Masa majka." #Jezikanje ob 8.00 @Val202— Uršula Zaletelj (@UZaletelj) February 26, 2021
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj, tokrat s pojma brezvezje. Kaj je že to? Tokrat nam z razlago pomaga Erika Primc, študentka na magisteriju primerjalne književnosti in literarne teorije ter slovenistike.
Ob svetovnem dnevu opozarjanja na jecljanje gostimo Kajo Bajc. Slovenko, ki že nekaj let živi v Združenih državah Amerike. In ki jeclja.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Tokrat izkoristimo priliko, da odpihnemo prah s prilike. Kaj je že to?
V seriji o večjezičnežih spoznamo Simona Agerja, ki prihaja iz Združenega Kraljestva, živi - da ga nekoliko bolj natančno lociramo - v Walesu. Odraščal je v Angliji in vodi portal omniglot.com, spletno enciklopedijo o sistemih pisave in tujih jezikih. Z znanjem jezikov se danes tudi preživlja. Največji del prihodka izvira iz prodaje oglaševalskega prostora na jezikovnem portalu, ki obstaja že od leta 1998. Je tudi gostujoči predavatelj na poliglotskih konferencah in, seveda, učitelj.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu.
70 let je od smrti človeka, ki je posodil ime - lahko kar rečemo - našemu vrhovnemu jezikovnemu organu, Inštitutu za Slovenski jezik Frana Ramovša - ZRC SAZU.
Razlagalna serija literarno-teoretskih pojmov je nazaj. In ker je šola že kar konkretno v pogonu, morda komu prav pride kakšna beseda, s katero se bo lahko delal pametnega.
Novo sezono oddaj Jezikanje začenjajo poligloti. Ljudje, ki obvladajo več jezikov.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.
Tadej in Nina v jutranji rubriki ponavljata seznam pojmov iz literature in poezije. Predvsem pa izbirata take, ki bi jih iz šolskih klopi že morali spoznati.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.
Neveljaven email naslov