V prvem delu o spolno vključujoči rabi jezika govorimo o nazivih, poklicih in priimkih ter dosledni rabi dveh slovničnih spolov: moškega in ženskega.

V prvem delu o spolno vključujoči rabi jezika govorimo o nazivih, poklicih in priimkih ter dosledni rabi dveh slovničnih spolov: moškega in ženskega

"Obstajajo ženska poimenovanja in seveda je smiselno, da jih uporabljamo. Za neustrezne lahko označimo pogoste zveze, kot je profesor doktor Kovač, ko se to nanaša na žensko. Dandanes pa se izogibamo tudi izpeljavam ženskih priimkov tipa Logarjeva, Kraljeva, čeprav je v medijih to še močno prisotno. Je pa pogostejša raba: Logar je rekla, Logar je odločila, da spol izrazimo z glagolsko obliko," pravi dr. Boris Kern z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Strinja se tudi dr. Marko Stabej z Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani. 

Dr. Marko Stabej: "Če sta na televiziji gosta moški in ženska, oba doktorja, zdravnika in žensko začnejo nagovarjati z gospa Bojana, njega pa še vedno gospod Fafangel, ta primer sem si izmislil, je to podcenjevanje ali pokroviteljski odnos. Ostankov tega je v javnem diskurzu veliko. In tudi če to ni namerno, tako marsikdaj zveni."