Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Logopedinja Larisa Zupanič pravi, da je razvojno-jezikovno motnjo težko opredeliti, saj je zelo kompleksna. Kaže se predvsem na področju jezikovnega razumevanja in izražanja.
Logopedinja Larisa Zupanič pravi, da je razvojno-jezikovno motnjo težko opredeliti, saj je zelo kompleksna. Kaže se predvsem na področju jezikovnega razumevanja in izražanja
V Jezikanju z logopedinjama Lariso Zupanič in Saro Trošt govorimo o razvojno-jezikovni motnji. Po dozdajšnjih raziskavah je prisotna v enaki meri pri dečkih in deklicah, in to v vsaj sedmih odstotkih populacije. V povprečnem prvem razredu 30 otrok sta to dva učenca. Motnja je celo petkrat pogostejša kot motnja avtističnega spektra, a je skrita in jo težko prepoznamo. Ni le oškodovanost na področju jezika, saj se pozna tudi drugje, na nejezikovnih področjih. Za otroke je značilna slabša socialna vključenost.
Larisa Zupanič: "Opažamo, da so otroci manj zgovorni, pa ne zaradi sramežljivosti. Lahko so zgovorni, a je sporočilo neorganizirano. Povedi so pogosteje kratke, besedni zaklad je bolj skromen, pogosto rečejo to, tisto, 'uno' tam. Imajo težave tudi s priklicem besed: 'Kaj je že tisto?'. Tega je v govoru veliko in jih tako ovira, da ne morejo izraziti, kar so želeli. Tudi pri zapisu se vidi, da je besedilo nestrukturirano, težko rečemo, kaj je začetek in konec. In nenazadnje, kar se najprej opazi, so vedenjske težave. To je mogoče še najpomembnejše, da pri otrocih, ki imajo vedenjske težave, pomislimo na razvojno-jezikovno motnjo. Morda ni to zato, ker je len ali nevzgojen, lahko je razvojno-jezikovna motnja."
Logopedinja Larisa Zupanič pravi, da je razvojno-jezikovno motnjo težko opredeliti, saj je zelo kompleksna. Kaže se predvsem na področju jezikovnega razumevanja in izražanja.
Logopedinja Larisa Zupanič pravi, da je razvojno-jezikovno motnjo težko opredeliti, saj je zelo kompleksna. Kaže se predvsem na področju jezikovnega razumevanja in izražanja
V Jezikanju z logopedinjama Lariso Zupanič in Saro Trošt govorimo o razvojno-jezikovni motnji. Po dozdajšnjih raziskavah je prisotna v enaki meri pri dečkih in deklicah, in to v vsaj sedmih odstotkih populacije. V povprečnem prvem razredu 30 otrok sta to dva učenca. Motnja je celo petkrat pogostejša kot motnja avtističnega spektra, a je skrita in jo težko prepoznamo. Ni le oškodovanost na področju jezika, saj se pozna tudi drugje, na nejezikovnih področjih. Za otroke je značilna slabša socialna vključenost.
Larisa Zupanič: "Opažamo, da so otroci manj zgovorni, pa ne zaradi sramežljivosti. Lahko so zgovorni, a je sporočilo neorganizirano. Povedi so pogosteje kratke, besedni zaklad je bolj skromen, pogosto rečejo to, tisto, 'uno' tam. Imajo težave tudi s priklicem besed: 'Kaj je že tisto?'. Tega je v govoru veliko in jih tako ovira, da ne morejo izraziti, kar so želeli. Tudi pri zapisu se vidi, da je besedilo nestrukturirano, težko rečemo, kaj je začetek in konec. In nenazadnje, kar se najprej opazi, so vedenjske težave. To je mogoče še najpomembnejše, da pri otrocih, ki imajo vedenjske težave, pomislimo na razvojno-jezikovno motnjo. Morda ni to zato, ker je len ali nevzgojen, lahko je razvojno-jezikovna motnja."
Dr. Aleksandra Nuč Blažič in dr. Sara Orthaber sta vodji projekta ReTrans, ki skuša opolnomočiti profesionalne in neprofesionalne tolmače za delo z migranti na zahodnobalkanski migrantski poti. Tolmači nudijo prvo jezikovno pomoč na kraju dogodka, na primer na meji ali pri zdravniku, in to v arabščini, farsiju ali katerem drugem jeziku.
Maja Peharc, predstavnica uredništva spol.si in kolektiva Rdeče Zore pravi, da Slovenci dobro zaznamo seksistične, mizogine, homofobne in šovinistične izjave. Te so problematične, saj z njimi tako ali drugače relativiziramo nasilje in poglabljamo neenakosti v družbi.
Martin Vrtačnik razlaga, kaj počne gledališki lektor oziroma oblikovalec govora. On je tisti, ki svetuje igralcem, največkrat o pravorečnih in drugih vprašanjih.
Dan po Dnevu, torej po kulturnem prazniku po Prešernovem dnevu, smo govorili o pesništvu in odnosu do besedil v verzih. Zakaj je pomembno branje poezije in kje začeti smo se pogovarjali s pesnicama Anjo Zag Golob in lanskoletno nagrajenko pesniškega natečaja mala Veronika, drugogimnazijko Dorotejo Drevenšek. Obe s poezijo komunicirata in se strinjata, da jo je treba brati, in to katerega koli avtorja.
Po nizu sociolingvističnih tematik je v Jezikanju spet čas za bazično slovnico. No, pa tudi nekaj malega stilistike. Poleg naslovne zlorabe glagola rabiti, tokratna epizoda opozarja še na večne zdrse pri rabi (bližnjih) sorodnikov morati/moči ter želeti/hoteti, pa tudi na površnost pri razlikovanju pojmov isti/enak.
Profesorica italijanskega jezika dr. Martina Ožbot Currie v drugem delu o italijanizmih razlaga etimologijo nekaterih besed, zlasti s področja kulinarike, glasbe in mode. Poznate superge, kanotjero ali bandante?
Italijanizmi so besede, ki smo jih prevzeli od naših zahodnih sosedov in jih dnevno uporabljamo, četudi se jih morda najbolj zavedamo, ko naročamo hrano in pijačo. V prvem delu profesorica italijanskega jezika dr. Martina Ožbot Currie pripoveduje o močnem stiku s sosednjo deželo in njenimi prebivalci, pa tudi o prisotnosti italijanizmov v vseh registrih in besednih vrstah v slovenščini.
Imamo recept za dobro oddajo. In gosta, ki zna začiniti tako jedi, kakor kritike. To je kreativec, oglaševalec, pisec in kulinarični kritik Boštjan Napotnik - Napo. Razlaga, zakaj ne uporablja besede na b (brbončice) in pomanjševalnic, kot je želodček, pa tudi, zakaj je težje napisati pohvalo, kakor grajo.
S komikom Admirjem Baltićem in znanimi televizijskimi voditelji smo iskali najlepšo slovensko besedo. Vseh časov! Pri tem so nam pomagali tudi voditelj televizijskega dnevnika Saša Krajnc, televizijska novinarka Žana Vertačnik ter igralca in voditelja Nik Škrlec in Jure Godler.
Tokrat sta gosta dva! Marko Bratuš in njegov alter ego Smaal Tokk, ki repa v narečju. Katerem? Skonstruiranem!
V seriji oddaj o glasbenem ustvarjanju v narečju Uršula in Tadej tokrat gostita Tomaža Hostnika, ki ustvarja v škofjeloščini.
Dr. Tjaša Jakop z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pojasnjuje, zakaj smo v narečju bolj čustveni oziroma ekspresivni, ali v narečju pred odpuščamo oziroma dopuščamo napake in kakšno mesto imajo v glasbi oziroma besedilopisju.
Pevec in tekstopisec zasedbe Alo!Stari, Tine Matjašič, govori o svoji mestni govorici, mariborščini.
Neža Mihelič – ŽENA je ljubljanska reperka, ki piše besedila v ljubljanščini, prepleteni s slengom, srbohrvatizmi in anglizmi. Govori o različnih plasteh jezika in narečij ter o odnosu do materinščine.
Michael Leopold, radgonski pubec, raper z umetniškim imenom Leopold I., razmišlja o mestni govorici in slovenščini.
Ciril Horjak, v stripovskem svetu dr. Horowitz, analizira jezik stripov. Razrešil je tudi uganko manjkajočega prsta in čudnega nosu pri legendarnih stripovskih junakih.
Bi našli slovenske ustreznice za termine, kot so gaslighting, smart city governance, grooming ali greenwashing? Iz takšnih ali drugačnih terminoloških zagat vas lahko rešijo terminologi iz terminološke sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. O terminih in terminologiji ta teden govorimo z vodjo terminološke sekcije dr. Mojco Žagar Karer.
Jezikanje je ta teden obiskalo dogodek, na katerem se je zbralo največ jezikoslovcev v naši državi doslej. Na odprtju tridnevne konference EFNIL-a (Evropskega združenja nacionalnih ustanov za jezik) smo se pogovarjali z Gerhardom Sticklom, uglednim jezikoslovcem iz Nemčije, Sabine Kirchmaier, predsednico EFNIL-a, Kristino Koppel z Inštituta za estonski jezik v Tallinu in doktorjem Kozmo Ahačičem, predstojnikom inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
*V Jezikanju z razvojno psihologinjo dr. Kajo Hacin Beyazoglu razmišljamo o komunikaciji z malčki in otroki. Kako usmerjamo njegovo pozornost, kako ga nazivamo, kdaj ga popravimo oziroma ponudimo polnopomensko besedo?
"V orbito so uritili satelit." "Ilka Štuhec se je vrnila s priprav v Kužni Ameriki." "Cenim njegovo uborno izreko." To so le nekateri primeri zatipkov oziroma jezikovnih zdrsov, ki so jih opazili in popravili lektorji. Kaj pa sploh počnejo in kako se otresejo očitkov, da so tako imenovani grammarnaziji? Kot pravi lektorica Kristina Pučnik: "Dobra lektura je neopažena, saj pri slabi seveda opazimo tisto, česar lektor ni naredil."
Neveljaven email naslov