Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
752 epizod
Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Gostje oddaje so jezikoslovci, učitelji, prevajalci, informatiki, inženirji, pravniki, zdravniki, psihologi, predstavniki ranljivih skupin idr.
Na današnji dan se je pred 170. leti rodil pater Stanislav Škrabec, ki velja za očeta slovenske fonetike. V Jezikovnih pogovorih smo orisali njegovo življenje in delo ter objavili pisma, ki jih je za prvi Škrabčev simpozij zbral akademik Jože Toporišič.
Poljska je država, ki ima najbolje razvit študij slovenistike v tujini, saj na Poljskem na šestih fakultetah študira slovenščino kar 700 študentov. Eden najzaslužnejših za tak status našega jezika je poljski jezikoslovec Emil Tokarz, ki mu je Univerza v Ljubljani podelila zlato plaketo. Razvil je univerzitetno slovenistiko od lektorata do diplomskega in podiplomskega študija in prav njegova zasluga je, da slovenistiko učijo na šestih poljskih fakultetah; skupaj z ženo Boženo - literarno zgodovinarko, ki tudi predava na slovenistiki - promovira slovensko književnost, ustanovila pa sta tudi slovensko-poljsko društvo. Z Emilom Tokarzom smo se pogovarjali o njegovih prvih stikih s slovensko kulturo, kulturnih vezeh med Poljaki in Slovenci ter o slovenistiki na Poljskem.
Osrednje orodje literarnega ustvarjanja je jezik. Ali obstaja poseben jezik, ki bi mu lahko rekli jezik miru? Kdo ga govori? Ali se ga je potrebno priučiti, ali le prebuditi? Smo na večer pred božičem, praznikom, katerega osrednje sporočilo je prav mir, vprašali Edvarda Kovača, ki je dva mandata vodil Odbor pisateljev za mir pri Mednarodnem PEN-u.
Na slovenske univerze se postopoma uvajajo predavanja v angleškem jeziku. Vendar ne le za tuje, ampak tudi za slovenske študente. Predlog novega visokošolskega zakona dopušča možnost, da slovenski študenti na slovenskih univerzah poslušajo predavanja v angleškem jeziku. Kako bo to vplivalo na kakovost slovenskih univerz in razvoj slovenskega jezika, smo vprašali ministra za izobraževanje, znanost in šport Jerneja Pikala, prorektorja Univerze v Ljubljani Gorana Turka, vodjo Službe za slovenski jezik ministrstva za kulturo Simono Bergoč in jezikoslovko Moniko Kalin Golob.
Prvi znani profesionalni tolmači so delovali v starem Egiptu in so se imenovali dragomani. Staro egipčanske dinastije so jih izobraževale za trgovinske, vojaške, upravno-administrativne in religiozne namene. Konferenčno simultano tolmačenje, kakršno poznamo danes, pa se je v praksi začelo uveljavljati po 2. svetovni vojni na nürnberških procesih, torej na sojenju nacističnim vojnim zločincem. Pri nas za uveljavljanje standardov, načel in razmer za delo tolmačev skrbi Združenje konferenčnih tolmačev Slovenije - letos zaznamuje 40-letnico delovanja. Gostja v Jezikovnih pogovorih je predsednica tega združenja, Jana Veber.
Na Ta veseli dan kulture – Prešernov rojstni dan – smo prisluhnili pogovoru s prešernoslovcem, akademikom dr. Borisom Paternujem. Govorili smo o aktualnosti Prešernove jezikovne strategije, ki med drugim velja za estetsko promocijo slovenskega jezika.
V Evropskem programu znanstvenih in tehnoloških raziskav, imenovanem COST, 25 držav sodeluje pri projektu, ki odpira nove razmisleke o digitalnem slovaropisju v Evropi. Slovenska predstavnika v upravnem odboru projekta sta dr. Simon Krek in dr. Iztok Kosem. Z njima smo se pogovarjali o aktualnih smernicah in prelomnosti prehoda slovarjev iz papirnate v digitalno obliko ter se vprašali, kje je na tem področju Slovenija.
Na večer pred 200-to obletnico rojstva Franca Miklošiča smo opisali življenjsko delo in osebnost tega veleuma 19. stoletja. Na podlagi doslej neznanih dokumentov iz dunajskega univerzitetnega arhiva in spominskih zapisov je literarni zgodovinar Tone Smolej predstavil študijska leta slovenskih pisateljev pri Miklošiču, jezikoslovec Marko Jesenšek pa se je dotaknil najpomembnejših poudarkov Miklošičevega dela.
V čem je čar, izziv in poslanstvo napovedovalskega poklica?To smo vprašali letošnje nagrajence Društva poklicnih radijskih in televizijskih napovedovalcev Slovenije. Kristalni mikrofon za življenjsko delo je dobila Ida Baš, za izjemne uspehe pa Jasna Rodošek. Priznanje Ane Mlakar za obetavnega napovedovalca je prejel Miha Zor.
V Nemčiji so odkrili najbolje ohranjeni izvod Cerkovne ordninge Primoža Trubarja. Gre za izjemno odkritje, saj je bil do pred tem znan le en ohranjeni izvod, ki je v slabšem stanju in ga hrani Vatikanska apostolska knjižnica. Cerkovna ordninga ima veliko zgodovinsko vrednost, gre namreč za prvo natisnjeno delo v slovenščini napisano zgolj za intelektualce. O okoliščinah odkritja z dr. Kozmo Ahačičem vodjo Sekcije za zgodovino slovenskega jezika na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša, ki mu je bilo zaupano preverjanje verodostojnosti te najdbe.
Trubarjeva razlagalna besedila kažejo izredno jezikovno kompetenco. Od kod Primožu Trubarju ubesedovalna spretnost in razlagalna iznajdljivost? V čem je njegova izvirnost razlagalnih besedil? Kako je bila razvita skladnja v obdobju pred 16. stoletjem? O tem v Jezikovnih pogovorih pred praznikom dneva reformacije z dr. Martino Orožen, ki sodi med najboljše poznavalke razvoja slovenskega jezika. Pogovarja se Aleksander Čobec.
Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Gostje oddaje so jezikoslovci, učitelji, prevajalci, informatiki, inženirji, pravniki, zdravniki, psihologi, predstavniki ranljivih skupin idr.
Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Gostje oddaje so jezikoslovci, učitelji, prevajalci, informatiki, inženirji, pravniki, zdravniki, psihologi, predstavniki ranljivih skupin idr.
Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Gostje oddaje so jezikoslovci, učitelji, prevajalci, informatiki, inženirji, pravniki, zdravniki, psihologi, predstavniki ranljivih skupin idr.
Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Gostje oddaje so jezikoslovci, učitelji, prevajalci, informatiki, inženirji, pravniki, zdravniki, psihologi, predstavniki ranljivih skupin idr.
Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Gostje oddaje so jezikoslovci, učitelji, prevajalci, informatiki, inženirji, pravniki, zdravniki, psihologi, predstavniki ranljivih skupin idr.
Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Gostje oddaje so jezikoslovci, učitelji, prevajalci, informatiki, inženirji, pravniki, zdravniki, psihologi, predstavniki ranljivih skupin idr.
Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Gostje oddaje so jezikoslovci, učitelji, prevajalci, informatiki, inženirji, pravniki, zdravniki, psihologi, predstavniki ranljivih skupin idr.
Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Gostje oddaje so jezikoslovci, učitelji, prevajalci, informatiki, inženirji, pravniki, zdravniki, psihologi, predstavniki ranljivih skupin idr.
Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Gostje oddaje so jezikoslovci, učitelji, prevajalci, informatiki, inženirji, pravniki, zdravniki, psihologi, predstavniki ranljivih skupin idr.
Neveljaven email naslov