Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
761 epizod
Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Gostje oddaje so jezikoslovci, učitelji, prevajalci, informatiki, inženirji, pravniki, zdravniki, psihologi, predstavniki ranljivih skupin idr.
Dalmatinova Biblija je eden največjih kulturnih dosežkov v zgodovini slovenskega naroda. Z njo smo se Slovenci uvrstili na 14-to mesto med narodi, ki so natisnili sveto pismo v svojem lastnem jeziku. To nas postavlja v družbo največjih držav današnje Evrope. Kako je iz čudežnega dečka slovenskih protestantov zrastel mož, ki je prevedel prvo slovensko biblijo? Kako je Dalmatin reševal prevajalske izzive? Kakšna je bila finančna plat nastajanja in prodaje njegovega velikega dela? O tem v oddaji, ki jo je napisal dr. Kozma Ahačič.
Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Gostje oddaje so jezikoslovci, učitelji, prevajalci, informatiki, inženirji, pravniki, zdravniki, psihologi, predstavniki ranljivih skupin idr.
Izraz Slovenci se prvič pojavi pri Primožu Trubarju, do njegove uveljavitve pa je prišlo šele v 19. stoletju, vendar pa je slovenski jezik obstajal že dalj časa. Prve sledove lahko najdemo že v 10. stoletju v Brižinskih spomenikih, v Stiškem in Rateškem rokopisu pa se že od 14. stoletja naprej kaže pristna narava slovenščine, ki se loči od drugih slovanskih jezikov in narečij. Ali je slovenski jezik najstarejši temelj slovenske identitete? Z zgodovinarjem dr. Alešem Gabričem se bomo pogovarjali o konstitutivnosti slovenščine v procesu oblikovanja slovenstva. Foto: Brižinski spomeniki (vir: RTV SLO)
Pri Bošnjakih, ki živijo v Sloveniji, prihaja do različnih jezikovnostičnih pojavov, saj vsakodnevno uporabljajo slovenščino in svoj materni jezik. Kakšna je njihova raba jezikov v zasebnih in javnih govornih položajih? Koliko jih aktivno govori oba jezika? Kako so na pojmovanje njihove jezikovne identitete v Sloveniji vplivale družbene in politične spremembe v Bosni in Hercegovini? O tem z Amro Halilović, soavtorico Bosansko-slovenskega slovarja, ki sta ga pred nekaj dnevi izdala Slavistični komite iz Sarajeva in kulturno-izobraževalni zavod Averroes.
Seminar za slovenski jezik, literaturo in kulturo v svoji 50-letni zgodovini za slovenščino pomeni okno v svet. S Slovenci, z našo kulturo, literaturo in jezikom so v 50-ih letih seminarja prišli v stik tujci s skoraj vseh strani sveta. Nekatere smo tako navdušili, da so svoje življenjsko poslanstvo posvetili slovenščini in v svojih državah razvijali lektorate ter univerzitetne slovenistike. Kakšno je bilo poslanstvo seminarja med blokovsko razdelitvijo sveta? Kako je spodbudil razvoj slovenistik po svetu? Kakšna je njegova prihodnost danes? O tem v Jezikovnih pogovorih z akademikom dr. Matjažem Kmeclom, ki je sodeloval pri oblikovanju seminarja v njegovih najzgodnejših začetkih in mu dvakrat tudi predsedoval, ter dr. Hotimirjem Tivadarjem, predsednikom 50. Seminarja za slovenski jezik, literaturo in kulturo.
Pred 23-imi leti se je skupaj z našo državo osamosvojila tudi slovenščina. V takratni skupni državi Jugoslaviji pri nas ni bila edini uradni jezik, zato so nastajali nesporazumi in spori. Kako se je slovenščina uveljavljala kot uradni jezik po 2. svetovni vojni? Kako so jo uporabljali naši najopaznejši politiki v nekdanji Jugoslaviji? Kakšni so bili primeri protestov proti temu, da je srbohrvaščina imela prednost? O tem, kakšna je bila osamosvojitev slovenščine, na večer pred dnevom državnosti v Jezikovnih pogovorih z zgodovinarjem dr. Alešem Gabričem. Vir foto: Wikipedija
»Wikipedija in sestrska spletišča so vzorčna oblika sodobne pismenosti. Odprta so za ustvarjalno sodelovanje za vsakogar. Študente, zaprte v geto šolskega znanja, ki je pogosto namenjeno samo sebi, soočajo z resničnim strokovnim življenjem in tako krepijo njegovo družbeno odgovornost,« je zapisal dr. Miran Hladnik, redni profesor na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani. Z njim smo se pogovarjali o soustvarjanju Wikipedije, ki je lahko tudi metafora za sodobno pismenost. Pisanje na Wikipediji je veščina aktivne pismenosti, ki zahteva od posameznika osnovno računalniško znanje, predvsem pa pozitivno naravnano zavest, da je svet lahko nekoliko boljši tudi z enim samim klikom miške, saj se z Wikipedijo ustvarja brezplačno znanje. Vir fotografije: www.dw.de
»Wikiji« so žargonski izraz za skupek spletišč, ki so se z Wikipedijo v jedru pojavila 2001 in so vzorčna oblika sodobne pismenosti. Spleta ne vidijo le kot vira informacij, ampak kot prostor, kjer informacije oblikujemo in objavljamo sami, in to na svojo pobudo, brez želje po zaslužku, v sodelovanju z drugimi in zunaj institucij. Wikiji so metafora sodobne pismenosti in pozitivne utopične vizije prihodnje družbe,« je zapisal dr. Miran Hladnik. Po njegovem mnenju je bila slovenščina v 16-em stoletju s prevodom Biblije na 11-em mestu, letos pa je v skupini vitalnih jezikov po številu in kakovosti člankov na Wikipediji na 40-em mestu. Koliko je posvojitev Wikipedije nujna za naš jezikovni in kulturni obstoj? O tem z dr. Miranom Hladnikom, rednim profesorjem na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani. Kot pravi sam, ga zavzeto seminarsko delo z Wikipedijo, Wikivirom in Wikiverzo kvalificira za »wikiholika«. Foto: http://wiki.theinternetcourse.net
Kaj so dadaíko, darabúka, djún djún in kabása? To so tolkala, ki so prišla k nam z Japonske, iz Afrike in arabskega sveta. Zapis njihovih imen je prilagojen slovenskemu izgovoru v Tolkalnem terminološkem slovarju, ki je prvi razlagalni slovar sodobnega slovenskega tolkalnega izrazja s tujejezičnimi ustrezniki. V delu so predstavljena številna druga zanimiva glasbila, predvsem pa slovar odgovarja na izzive, ki se pojavljajo ob naraščajoči priljubljenosti tolkal v Sloveniji. Z njimi se srečujejo v poklicnih orkestrih, glasbenem šolstvu in v amaterskih pihalnih godbah. V Jezikovnih pogovorih sta bila gosta avtorja Tolkalnega terminološkega slovarja Franci Krevh, orkestrski glasbenik, in Marjeta Humar, slovaropisna strokovnjakinja iz Sekcije za terminološke slovarje Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Na Univerzi za tuje študije v Pekingu od leta 2009 deluje lektorat slovenskega jezika. Njegova ustanovitev in odprtje je posledica dogovora med tedanjim predsednikom Evropske komisije Josejem Manuelom Barossom in kitajskim političnim vrhom. Po tem dogovoru naj bi na Kitajskem poučevali vse uradne jezike Evropske unije. V Jezikovnih pogovorih smo osvetlili posebnosti poučevanja slovenščine v Pekingu. Gostja je bila Natalija Toplišek, nekdanja vodja lektorata za slovenski jezik na prestižni univerzi za tuje študije v Pekingu. Foto: www.east-westconnection.com
Zakaj bi se Kitajec učil slovenščine? Če želi odpreti restavracijo v Sloveniji, je želja po znanju našega jezika razumljiva. Če pa se v Pekingu študent odloči za obiskovanje pouka slovenskega jezika, je to nekaj povsem drugega. Kitajski študentje imajo namreč veliko študijskih obveznosti, ki so pogojene z željami njihovih staršev in socialnim statusom, ki ga želijo doseči v življenju. Znanje slovenskega jezika pa na te dejavnike na Kitajskem nima večjega vpliva. Kako in zakaj se učijo kitajski študentje naš jezik? Kakšne so posebnosti kitajskega izobraževanja? Kakšen je odnos med učiteljem in učencem na Kitajskem? O tem smo se pogovarjali z Natalijo Toplišek, nekdanjo vodjo lektorata za slovenski jezik na prestižni univerzi za tuje študije v Pekingu. Foto: www.telegraph.co.uk
Od prve slovenske knjige naprej se je slovenščina razvijala v enoten pisni jezik, govorjeni jezik pa se je razvijal v različne smeri, glede na regionalni izvor govorcev. Zato smo do konca drugega tisočletja imeli bolj ali manj določeno pisno podobo knjižnega jezika, medtem ko je bila govorjena manj enotna. Posledica tega je problematično normiranje pravorečne podobe v normativnih priročnikih. O tem smo se pogovarjali s Hotimirjem Tivadarjem z oddelka za slovenistiko filozofske fakultete univerze v Ljubljani. Foto: luthfispace.blogspot.com
Po trianonski pogodbi in določitvi novih meja je leta 1920 devet slovenskih vasi postalo odrezanih od Prekmurja in širšega slovenstva. Mejo pa je pozneje še dodatno utrdila in naredila neprepustno železna zavesa. Sedem desetletij izoliranosti porabskih Slovencev od svoje domovine je močno zaznamovalo njihov odnos do slovenskega jezika. Ta se bistveno ni spremenil tudi s padcem komunizma in vstopom Slovenije v Evropsko unijo. O preteklih in sedanjih vidikih slovenščine med porabskimi Slovenci smo se pogovarjali z dr. Marijo Bajzek Lukač, predavateljico na slovenistiki Filozofske fakultete univerze Loránda Eötvösa (ELTE) v Budimpešti.
Obiskali smo slovenistiko Filozofske fakultete univerze Loránda Eötvösa (ELTE) v Budimpešti, ki je ena osrednjih madžarskih univerz. Z znanjem slovenščine nas je presenetil mlad Madžar Előd Dudás, ki svojo doktorsko disertacijo namenja madžarsko-slovenskim jezikovnim stikom. Gostje Jezikovnih pogovorov pa so bili tudi dekan Filozofske fakultete dr. Tamás Dezső, lektor dr. Mladen Pavičić in študent György Rágyanszki. Vir foto: wikimedia commons
Kako je možno sporazumevanje? Kako to, da jezik nekaj pomeni? Kakšen je odnos med pomenom in znakom, to so nekatera vprašanja, ki si jih je v svoji zadnji knjigi z naslovom Proti meji smisla: razprave k Logično filozofskemu traktatu zastavil dr. Borut Cerkovnik, docent za analitično filozofijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Z njim se bomo pogovarjali o pomenskih pogojih sporazumevanja. Vir foto: cspearsmassage.com
Obiskali smo tečaj slovenščine v Pavlovi hiši v Potrni pri avstrijski Radgoni. Pavlova hiša je razstavišče, predvsem pa so v njej delovni prostori Kulturnega društva člen 7. S finančno pomočjo Avstrije in Slovenije je društvo odkupilo zapuščeno in propadajočo domačijo ter jo obnovilo. Hiša je dobila ime po prekmurskem rojaku Avgustu Pavlu – pesniku, jezikoslovcu, literarnem zgodovinarju in etnologu. Nekaj duha vedoželjnosti je v hiši še ostalo – to daje slutiti tudi motivacija udeležencev tečaja slovenščine. Z njimi se je pogovarjala Irena Kodrič Cizerl. Vir fotografije: www.pavelhaus.at
Letos je 600. obletnica zadnjega ustoličenja karantanskega vojvode v slovenskem jeziku na knežjem kamnu na Gosposvetskem polju. Za zadnjega je bil ustoličen Habsburžan Ernest Železni, obred umestitve pa je nazoren primer družbene pogodbe med vladarjem in družbo, ki se je kazal tudi v odnosu do slovenskega jezika. O zgodovinskih, jezikovnih in aktualnih vidikih tega dogodka se je Petra Kos Gnamuš pogovarjala z zgodovinarjem in kustosom v Koroškem pokrajinskem muzeju Marjanom Kosom. Foto: Wikipedia
»Delo Ljudmile Bokal je prvi avtorski slovar klekljarskih izrazov in tudi prvi slovar na celotnem rokodelskem področju. Skoraj za vse rokodelske panoge v Sloveniji še nimamo temeljnih del, med katerimi so poleg raznih (tehnoloških) priročnikov in navodil tudi slovarji izrazov, ki zajemajo tako gradiva, delovne postopke kot tudi izdelke. Poleg temeljnih tehnoloških znanj in delovnih postopkov pomeni prav izrazje enega osnovnih temeljev vsakega rokodelskega prizadevanja ter ustvarjalnosti. Klekljarski slovar izhaja iz žirovskih del pisateljice Tončke Stanonik in poleg klekljarskih izrazov iz žirovskega govora popolnoma pravilno vključuje tudi izraze iz zgodovine klekljanja čipk in iz sosednjih območij, t.j. Idrijskega, Selške in Poljanske doline,« je v znanstveni recenziji Malega klekljarskega slovarja zapisal Janez Bogataj. V Jezikovnih pogovorih bomo gostili avtorico slovarja Ljudmilo Bokal in Tončko Stanonik, ki je literalizirala umetnost bele niti.
Baba je pri kozolcu temelj, na kraškem območju pa je baba zaključni kamen na vrhu konstrukcije. V prvem primeru baba »nosi«, v drugem pa »sedi« na zgradbi. Zanimiv je tudi pomen besede gospodar v slovenski stavbni dediščini. Gre za glavni tram v hiši, najpomembnejši konstrukcijski element stropa. O pomenih besedja slovenske domačijske arhitekture z dr. Borutom Juvancem, rednim profesorjem na Fakulteti za arhitekturo, in dr. Domnom Zupančičem, docentom na Fakulteti za arhitekturo. Z avtorjema tehničnega slovarja Besednjak vernakularne arhitekture smo se pogovarjali tudi o tem, kako besedje slovenske domačijske arhitekture odseva smisel bivanja.
Med drugo svetovno vojno so madžarske okupacijske oblasti Avgustu Pavlu naročile, da napiše slovnico vendskega jezika. Z njo so želeli Madžari dobiti znanstveno delo, ki bi dokazovalo neslovenskost prekmurskega jezika in bi opozorilo na posebni, od slovenščine neodvisni vendski jezik. S tem bi dobili ideološko napisano jezikoslovno delo, ki bi podpiralo priključitev Prekmurja madžarski. Avgust Pavel pa njihovih pričakovanj ni izpolnil. Dokončal je dolgoletno delo in napisal slovnico prekmurskega (knjižnega) jezika, kar so promadžarsko usmerjeni cenzorji prepoznali, zato so njen natis zaustavili. Gre za prvo znanstveno slovnico prekmurščine s čemer je ta jezik prvič normiran in predpisan. Pavel je s slovnico postavil jezikovni spomenik za ohranitev prekmurskega jezika. O okoliščinah nastanka Prekmurske slovenske slovnice in pomenu tega dela za zgodovino slovenskega knjižnega jezika v Jezikovnih pogovorih z dr. Markom Jesenškom, rednim profesorjem za slovenski jezik na Filozofski fakulteti v Mariboru, in dr. Zinko Zorko, upokojeno zaslužno redno profesorico za zgodovino slovenskega jezika in dialektologijo Filozofske fakultete v Mariboru.
Neveljaven email naslov