Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Obstoj dvojine v slovenščini in saudski arabščini otrokom olajša zgodnje učenje številk. Slovensko in saudskoarabsko govoreči otroci se številk ‘ena’ in ‘dve’ namreč naučijo hitreje kot angleško govoreči otroci. To sta ugotovila jezikoslovca z Univerze v Novi Gorici Franc Marušič in Rok Žaucer. V zelo vplivni znanstveni reviji Proceedings of the National Academy of Sciences sta objavila rezultate raziskave, v kateri sta skupaj s kolegi s Kalifornijske univerze v San Diegu, Massachusettskega tehnološkega inštituta, Univerzitetnega kolidža v Londonu ter Univerze kralja Sauda raziskovala, kako na otroško učenje številk vplivajo slovnične značilnosti jezika, s katerim otroci odraščajo. V čem so torej slovenski otroci zaradi dvojine v prednosti, v tokratnih Jezikovnih pogovorih.
761 epizod
Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Gostje oddaje so jezikoslovci, učitelji, prevajalci, informatiki, inženirji, pravniki, zdravniki, psihologi, predstavniki ranljivih skupin idr.
Obstoj dvojine v slovenščini in saudski arabščini otrokom olajša zgodnje učenje številk. Slovensko in saudskoarabsko govoreči otroci se številk ‘ena’ in ‘dve’ namreč naučijo hitreje kot angleško govoreči otroci. To sta ugotovila jezikoslovca z Univerze v Novi Gorici Franc Marušič in Rok Žaucer. V zelo vplivni znanstveni reviji Proceedings of the National Academy of Sciences sta objavila rezultate raziskave, v kateri sta skupaj s kolegi s Kalifornijske univerze v San Diegu, Massachusettskega tehnološkega inštituta, Univerzitetnega kolidža v Londonu ter Univerze kralja Sauda raziskovala, kako na otroško učenje številk vplivajo slovnične značilnosti jezika, s katerim otroci odraščajo. V čem so torej slovenski otroci zaradi dvojine v prednosti, v tokratnih Jezikovnih pogovorih.
Nacisti so opremljali nevtralne ali pozitivne besede z narekovaji, da bi jih na ta način zrelativizirali. Albert Einstein postane za njih znanstvenik v narekovajih. Kaj se je dogajalo z nemškim jezikom v obdobju nacizma? Koliko govorice tretjega rajha se prepozna v današnji govorici? O tem v pogovoru s politologinjo dr. Vlasto Jalušič, ki je napisala spremno besedo slovenskemu prevodu ene najpomembnejših knjig nemškega dvajsetega stoletja, delu Lingua Tertii Imperii Victorja Klempererja.
Tudi jezik lahko pomaga nasilju, da pride na oblast. To dokazuje izkrivljanje vsakdanje nemške govorice v obdobju nacizma. Kako je lahko besedna zveza “divji fanatizem” dobila pozitiven pomen? Kako se je beseda “umor” lahko skrila za sintagmo “posebna obravnava”? In zakaj so Nemci umikanje svoje vojske na vzhodni fronti imenovali “zmagoviti sunek nazaj”? – O takem izkrivljanju vsakdanje govorice, ki je pomagalo svet pahniti v vojno, smo se pogovarjali s politologinjo dr. Vlasto Jalušič. Izhodišče oddaje je slovenski prevod ene najpomembnejših knjig nemškega dvajsetega stoletja, dela Lingua Tertii Imperii Victorja Klempererja, v katerem je ta nemški Jud in filolog natančno in stvarno opisal, kaj se je pravzaprav dogajalo z nemškim jezikom v obdobju nacizma.
Na območju Srbije je prihajalo do stika različnih kultur. Še posebej to velja za območje Vojvodine, kjer ob madžarski in romunski skupnosti živijo tudi Rutenijci, banatski Nemci in Romi. O jezikovni raznolikosti Srbije smo se pogovarjali s Simono Škrabec, predsednico Odbora za jezikovne pravice mednarodnega pisateljskega centra PEN.
Velik del Slovenk in Slovencev ima občutek, da ne obvlada osnov slovnice. Na ta izziv odgovarjata Kratko-slovnica in Slovnica na kvadrat, novi sodobni slovnici slovenskega jezika za osnovno in srednjo šolo, prvi po letu 1976, ki sta v celoti samostojno zasnovani in narejeni za natančno določeno ciljno publiko na sodobnem jezikovnem gradivu. Z njima se prekinja tradicija ene same slovnice, ki je za slovenski prostor značilna vse od srede 19. stoletja. Gost oddaje je njun avtor Kozma Ahačič, ki želi, da slovnice ne bi dojemali kot nekaj duhamornega in dolgočasnega. Čeprav sta slovnici prvotno narejeni za šolarje, sta namenjeni širši javnosti, vsem, ki želijo obnoviti osnovno znanje. Njegovi deli tudi dokazujeta, da je slovnica lahko uspešnica, saj sta bili v nekaj tednih razprodani. Kozma Ahačič pa je postal ime meseca marca na Valu 202. Premagal je celo Ilko Štuhec.
Medtem ko na Haitiju večina prebivalstva uporablja kreolski jezik, ima francoščina status elitnega jezika. Skozi kolonialno zgodovino se je utrjevalo prepričanje, da je znanje francoskega jezika za izobraževanje nujno, kreolščina pa je sporazumevalni jezik nepismenih. Francoščina je jezik zakonodaje, izobraževanja in knjižnih izdaj, kreolski jezik pa sporazumevanja. Francoščino aktivno uporablja le deset odstotkov prebivalstva in je za revni sloj nedosegljiv, tuj jezik. Po nekaterih šolah celo prepovedujejo kreolski jezik. Na ta način so še dodatno zmanjšane možnosti za Haitijce, da se izkopljejo iz revščine. O jezikovnih možnostih na Haitiju smo se pogovarjali s Simono Škrabec, predsednico Odbora za prevajanje in jezikovne pravice mednarodnega pisateljskega centra PEN, ki je v okviru te ustanove pripravila tudi poročilo o Haitiju.
V Sloveniji v dopolnilnem pouku po osnovnih šolah poučujejo 13 maternih jezikov priseljencev. Ob učenju slovenskega jezika je za priseljence tudi smiselno, da se učijo svojega maternega jezika. Jezikovno znanje se namreč dopolnjuje, dobro znanje maternega jezika vpliva na sporazumevalne zmožnosti in uspešno učenje drugih jezikov. Kako to poučevanje poteka, smo se pogovarjali z Bronko Straus z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.
V Keniji sta uradna jezika svahilščina in angleščina. Politika vztraja na prepričanju, da sta to jezika, ki omogočata napredek ter mir, saj povezujeta Kenijce. Na manjšinske jezike pa se gleda kot vzroke za konflikt. O kenijskem pogledu na jezikovno raznolikost smo se pogovarjali s Simono Škrabec, predsednico Odbora za prevajanje in jezikovne pravice mednarodnega pisateljskega centra PEN.
Nigerija sodi med najbolj jezikovno raznovrstne (pisane) države. Popisanih ima kar 485 jezikov. A to jezikovno različnost nigerijske oblasti ne vidijo kot kulturni zaklad, ampak prej kot veliko breme. Nekateri jeziki nimajo stika z javnim prostorom, v izobraževanju pa podpirajo predvsem angleški jezik. Gostja je Simona Škrabec, predsednica Odbora za prevajanje in jezikovne pravice mednarodnega pisateljskega centra PEN. Izhodišče pogovora je študija, ki je nastala pod okriljem UNESCA in mednarodnega centra PEN o stanju in smernicah na področju jezikovnih pravic v Nigeriji, Keniji, Srbiji in na Haitiju.
O slovenščini je v javnosti veliko prelitega črnila. Pojavljajo se različne analize in raziskave posameznih vprašanj. Redko kje ali nikjer pa ni najti informacij, ki združujejo različne jezikovne teme našega vsakdanjika. Od analize otrokovega jezikovnega razvoja, do stanja v visokem šolstvu in medijih. Vse to in še več prinaša zbornik Dialogi: Slovenščina danes. Ne gre torej za še en kamenček v aktualni polemiki o slovenščini v izobraževanju, ampak za širši pregled stanja. Gostji sta bili urednici Darja Tasič in Emica Antončič.
Na avstrijskem Koroškem se zapleta glede reforme deželne ustave, ki po novem nemščino priznava kot edini deželni jezik. Koroški Slovenci zahtevajo enakopravno obravnavo slovenskega jezika. Kaj bi to pomenilo za prihodnji razvoj jezika in slovenskega življa, se je Petra Kos Gnamuš pogovarjala z nekdanjim dolgoletnim ravnateljem Slovenske gimnazije v Celovcu in profesorjem slovenščine Reginaldom Vospernikom.
V povprečju beremo s hitrostjo 250 besed na minuto, državna prvakinja v hitrem branju pa prebere okrog 4 tisoč besed na minuto. Gre za izjemen rezultat, ki je težko dosegljiv, vendar pa lahko z ustreznimi tehnikami branje pospešimo in povprečno hitrost podvojimo. Kje je hitro branje najbolj uporabno in kako ga dosežemo? Gostja je Vanja Jus, direktorica Univerzuma Minerva, ki je organiziralo državno prvenstvo v hitrem branju.
Prešeren si samo velik pesnik, ampak tudi velik jezikovni delavec. Prešernova poezija je odločilna za slovenski jezik. Z njo se je za naš jezik začelo novo prelomno obdobje. Gost je akademik prof. dr. Janko Kos.
Nastaja popolnoma nov Slovar slovenskega knjižnega jezika – SSKJ3. Gre za rastoči slovar, ki mu sproti dodajajo nova gesla in je dostopen na spletu, v knjižni obliki pa bo izšel, ko bo slovarskih sestavkov sto tisoč. Glede na trenutne napovedi bi ga lahko dokončali v 20-letih. Kaj bo v SSKJ 3 novega in kako nastaja, smo preverili v tokratni oddaji.
Napis Don’t drink and drive, ki utripa izmenično z angleškim napisom nad avtocesto, je bil pred leti preveden v Ne vozi, ko piješ. Pred nekaj časa pa so na pobudo državljanov prevod spremenili v napis Ne vozi, ko piješ alkohol. S strani jezikoslovne stroke je zdaj nastala pobuda, ki meni, da gre za črkobralsko nasilje nad jezikom, saj ni treba vsega dobesedno napisati, zato zahtevajo, naj napis vrnejo v prvotno obliko. Kako tehtni so argumenti za ali proti in kako tehtno je sploh to vprašanje, smo preverili v tokratni oddaji.
Glas je proizvod naših dihal, našega artikulacijskega aparata, izraz centralnega živčnega sistema, naših zamisli. Je način, kako se človek izrazi. Nekateri imajo močnejše glasove, so pravi glasovni maratonci, drugi so bolj za “kratke proge”. Kaj je tisto v človeškem glasu, kar ga naredi tako privlačnega, prepričljivega ali pa odbijajočega? Kako se lahko tako živo spominjamo človeških glasov, da v nas vzbudijo neizmerno veselje ali bridko obžalovanje? Kako je mogoče, da vso človekovo osebnost razodeva le kombinacija zvočnih valov?
Burkini, boruting, startup, pozabnica, cmerar, brenčalka, strokovnjač in staroverstvo. To so besede, ki se niso uvrstile v finale za izbor besede leta 2016, bi si pa zaslužile častno omembo. Kaj pravzaprav pomenijo nekatere finalistke, kot je zareciklirati se, kako so izbirali besedo leta, zakaj ni med finalistkami več pozitivnih besed, smo preverili v tokratni oddaji.
Vsi imamo izkušnjo, da kakšnega besedilo kdaj nismo prav dobro, ali sploh nič razumeli. Nekateri pa se s tem soočajo ves čas. To so invalidi, starejša populacija, ki doživlja s staranjem povezane težave, ljudje, ki se učijo jezika, pa tudi otroci in mladostniki. Takšnim osebam je lahko deloma, ali celo popolnoma onemogočen dostop do osnovnih podatkov in kulturnih vsebin, kar lahko privede do izključenosti iz družbe. Komu je namenjeno lahko branje in kako je ustvarjati tovrstna besedila, smo se pogovarjali z Aksinjo Kermauner, avtorico dela Cvetje in ogenj, ki je prvi avtorski roman v Sloveniji, napisan v lahkem jeziku.
Jeziki, ki so nosilci izvornega religioznega nauka, so za verujoče nekaj posebnega. Jezik kot tak sicer ni svet, ampak besedila, ki so napisana v njem. Vendarle pa je jezik za verujočega most med človeškim in božjim, je možnost, da se človek religiozno izrazi. Kako religiozna raba jezika vpliva na njegovo dojemanje med verniki, nam je predstavil akademik dr. Jože Krašovec.
Gostja oddaje je dr. Anica Mikuš Kos, predsednica Slovenske filantropije, ki je življenje posvetila duševnemu zdravju otrok. Je upokojena otroška psihiatrinja, ki se zadnjih 25 let ukvarja s pomočjo otrokom z vojnih območij. Predstavila nam bo izzive jezikovne integracije priseljencev in beguncev, najprej pa bo z nami delila svojo izkušnjo učenja slovenskega jezika, ko se je, kot 10-letna deklica po 2. svetovni vojni priselila v Slovenijo.
Politično-jezikovna vprašanja sprožajo zagate, nesporazume in konflikte. Z njimi se lahko srečamo pri nerazumljivih informacijah o izdelkih, ob nakupu učbenikov, vpisu otroka k predmetu drugega tujega jezika, javni rabi slovenščine, izdaji uradnih dokumentov v angleščini in registraciji podjetja. K njihovemu reševanju lahko prispeva Jezikovna Slovenija, ki na enem mestu na spletu združuje informacije o slovenski jezikovni politiki. Kaj vse obeta portal, smo se pogovarjali z glavnim urednikom prof. dr. Markom Stabejem in sourednico dr. Tadejo Rozman.
Neveljaven email naslov