Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Znakovni jezik, ki ga uporabljajo gluhe osebe ni posnetek jezika, ampak je vrsta jezika. Ali obstaja samo en znakovni jezik ali pa ima vsaka država svojega? Kaj vse je mogoče izraziti s kretnjami? Kakšno dodatno pomensko bogastvo ima znakovni jezik za razliko od pisnega in govorjenega jezika? Odgovori na ta vprašanja v pogovoru z doktorico Špelo Vintar, vodjo projekta Signor, v okviru katerega je nastal prvi korpus slovenskega znakovnega jezika.
762 epizod
Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Gostje oddaje so jezikoslovci, učitelji, prevajalci, informatiki, inženirji, pravniki, zdravniki, psihologi, predstavniki ranljivih skupin idr.
Znakovni jezik, ki ga uporabljajo gluhe osebe ni posnetek jezika, ampak je vrsta jezika. Ali obstaja samo en znakovni jezik ali pa ima vsaka država svojega? Kaj vse je mogoče izraziti s kretnjami? Kakšno dodatno pomensko bogastvo ima znakovni jezik za razliko od pisnega in govorjenega jezika? Odgovori na ta vprašanja v pogovoru z doktorico Špelo Vintar, vodjo projekta Signor, v okviru katerega je nastal prvi korpus slovenskega znakovnega jezika.
Le 0,8 odstotka Slovencev bi slovar vrglo v smeti ali ga dalo v reciklažo, če bi pri urejanju sorodnikove zapuščine našlo znan enojezični slovar. Večina vprašanih (81,4 %) bi slovar obdržala. Popolnoma drugačen pa je odstotek pri Belgijcih, Fincih in Dancih. Med njimi bi se jih kar 30 odstotkov slovarja znebilo. Vprašanje je bilo zastavljeno v okviru raziskave o odnosu jezikovnih uporabnikov do splošnih enojezičnih slovarjev. Opravljena je bila v sklopu dejavnosti Evropske mreže za e-leksikografijo in je vključevala 29 držav, pri izvedbi pa je sodelovalo 58 raziskovalcev iz celotne Evrope. Raziskava je lahko v pomoč pri načrtovanju izdaje novih enojezičnih slovarjev. Gosta oddaje sta bila dr. Špela Arhar Holdt in dr. Iztok Kosem s Centra za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani.
Jezikoslovec pater Stanislav Škrabec, ki velja za očeta slovenskega glasoslovja in pravorečja, je bil po svoji metodologiji in načinu pisanja upornik. Ni mu bilo dovoljeno objavljati jezikoslovnih zapisov drugje kot v verskem časopisu Cvetje z vertov sv. Frančiška. Škrabec je želel, da bi bila slovenščina sprejemljiva za večji krog ljudi, zato se je upiral purizmu in salonski slovenščini. O tem, kakšen upornik je bil, v pogovoru s Hotimirjem Tivadarjem z oddelka za slovenistiko filozofske fakultete v Ljubljani. Ob 100-letnici njegove smrti Škrabčevo delo predstavljajo tudi na Seminarju za slovenski jezik, literaturo in kulturo.
Številni namenjajo julijske počitnice počitku, 111 tujcev iz 23 držav pa se na Filozofski fakulteti v Ljubljani intenzivno uči slovenščino in spoznava različne razsežnosti naše kulture. Zakaj namenijo svoj del dopusta učenju slovenščine in kaj vse so jim pripravili na Seminarju slovenskega jezika, literature in kulture? Med udeleženci je Francoz, ki v Pragi v češkem jeziku uči slovensko slovnico.
Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Gostje oddaje so jezikoslovci, učitelji, prevajalci, informatiki, inženirji, pravniki, zdravniki, psihologi, predstavniki ranljivih skupin idr.
20. junija obeležujemo svetovni dan beguncev. Prosilcev za status begunca ali subsidiarne zaščite je zaradi sodobnega trenda migracijskih tokov v Evropi zadnja leta več, posledično pa se povečujejo tudi potrebe po tolmačenju iz jezikov, ki jih govorijo prosilci. V oddaji vam bomo predstavili poklic tolmača v postopkih za priznanje mednarodne zaščite. Naš gost bo izkušen prevajalec/tolmač Peter Umek, zaposlen na Direktoratu za upravne notranje zadeve, migracije in naturalizacijo Ministrstva za notranje zadeve, ki ima pisarno v azilnem domu v Ljubljani. Umek je tudi avtor učbenika Tolmačenje v postopkih za priznanje mednarodne zaščite, ki je pred kratkim izšel pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete. foto: Bobo
V osrčju Benečije, ki je dom avtohtoni slovenski narodni skupnosti, je raba slovenskega jezika za nekatere še vedno moteča. Župnik v špetrski cerkvi in tamkajšnja učiteljica verouka sta učenki dvojezične šole, v kateri pouk poteka tudi v slovenskem jeziku, prepovedala slovensko molitev ob prvem obhajilu. Po sledeh te prepovedi je odšla zamejska dopisnica Mirjam Muženič, ki se je pogovarjala z enim zadnjih Čedermacov, monsignorjem Marinom Qualizzo.
Ocenjuje se, da je jezikovna industrija četrta najhitreje rastoča industrija na svetu. Obsegala naj bi kar 38 milijard evrov. Ob tem je dobra novica, da naj bi največja podjetja prevajala v okrog 200 jezikov, saj se izdelki prodajajo veliko bolje, če se jih predstavlja v lokalnih jezikih. Angleščina tako ni vedno v ospredju. O jezikovni industriji, njenih poklicnih zanimivostih in študijskem programu, ki bi lahko izobraževal prihodnje digitalne jezikoslovce, v torkovih Jezikovnih pogovorih s prof. dr. Špelo Vintar.
Delia Carmela Chiaro je profesorica na oddelku za prevajanje in tolmačenje Univerze v Bologni. Rojena je bila v Veliki Britaniji, že desetletja pa živi in dela v Italiji. Glavna področja njenega raziskovanja so filmsko in televizijsko prevajanje, humor in medkulturna komunikacija. V oddaji Jezikovni pogovori boste slišali nekaj odlomkov iz pogovora, ki ga je imel z dr. Delio Carmelo Chiaro na sejmu akademske knjige LiberAc predstojnik oddelka za prevajalstvo dr. David Limon, ter poglavje iz njene knjige z naslovom Jezik šal; analiza besedne igre, ki je izšla leta 1992.
Oddelek za slavistiko Filozofske fakultete v Ljubljani se približuje 100-ti obletnici obstoja. Pri ustanovitvi je aktivno sodeloval svetovno znani slavist Rajko Nahtigal, ki je bil tudi prvi dekan filozofske fakultete in prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. V Jezikovnih pogovorih smo osvetlili njegovo znanstvenoraziskovalno dediščino.
Plesalka, izletna spremljevalka, samotarka, izvidnica, dojilja. Uganete, na katero področje se nanašajo ti izrazi? Gre za različne vloge čebel, ki izražajo njihovo bogato vsestranskost. Pred prihajajočim svetovnim dnevom čebel bomo v oddaji ponovno govorili o čebelarskem izrazoslovju, o njegovi inovativnosti in občutju, ki veje iz njega. Gostje bodo urednica Čebelarskega terminološkega slovarja dr. Ljudmila Bokal ter njegova soavtorja Janez Gregori in Simon Atelšek.
Gost oddaje bo dr. Peter Jurgec, docent na Oddelku za jezikoslovje Univerze v Torontu, ki raziskuje izgovorjavo nosnih glasov na Mostecu v občini Brežice. Moščanski govor je nekaj posebnega, saj ključno dopolnjuje razumevanje možnih glasovnih vzorcev v jezikih sveta. Zakaj je tako in v čem je moščanski govor tako edinstven, boste izvedeli v Jezikovnih pogovorih.
Ob prazniku dela se bomo posvetili žargonu rudarjev, ki so poosebljali delavstvo. Gost oddaje je Peter Rezman, pisatelj, pesnik in dramatik, ki je več let delal v rudniku. Svoje pisanje prepleta z dialogi v domačem narečju in tehničnimi izrazi iz rudarskega sveta. Slišali boste, kako rudarstvo človeku zleze pod kožo in kako knape povezuje in razbremenjuje rudarski žargon Šaleške doline. Z njim se je pogovarjal Aleksander Čobec.
Verjetno smo eden redkih narodov, ki imajo tako obsežen ribiški slovar, kot ga je v leksikografskem smislu ustvaril prof. dr. Tomo Korošec. Zanimivo je, da kot narod nismo tako tesno povezani z ribištvom, ribolov ni nikoli bil glavna oblika množičnega prehranjevanja, a ribiški slovar imamo. Koliko je ribištvo del slovenske jezikovne kulture, boste izvedeli v pogovoru z avtorjem slovarja in strastnim ribičem.
Besede imajo v pravu ogromno moč, saj odločajo o usodah ljudi, zato je še posebej pomembno, da pravniki izrekajo jasne besede in da je stroka poenotena pri njihovih definicijah. Kako jasna in nedvoumna je slovenska pravna terminologija? Gosta oddaje sta doc. dr. Mateja Jemec Tomazin, urednica Pravnega terminološkega slovarja, in Hinko Jenull, vrhovni državni tožilec svetnik, sodni tolmač za hrvaški, srbski in bosanski jezik. Izhodišče pogovora je Pravni terminološki slovar, ki je nastajal 10 let in je prvo celovito tovrstno delo v slovenskem jeziku.
Digitalni Slovar sopomenk sodobne slovenščine uvaja nov tip slovarja – odzivni slovar. Njegova posebnost je, da nastaja iz skupnosti za skupnost. Uporabniki lahko dodajajo nove predloge sopomenk, obstoječe pa ocenijo kot ustrezne ali neustrezne. Kako bo deloval v praksi? Gosta sta bila dr. Špela Arhar Holdt, raziskovalka na Centru za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani, in prof. dr. Marko Robnik Šikonja s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.
Na internetu lahko kdor koli objavi skoraj kar koli. Informacij je toliko, da so neobvladljive, in številne izmed njih so nekakovostne. Za boljše objave usposabljajo študente na oddelku za slovenistiko filozofske fakultete v Ljubljani. Osredotočeni so predvsem na »wikije« – to je žargonski izraz za skupek spletišč, ki so se pojavila skupaj z Wikipedijo in so vzorčna oblika sodobne pismenosti. »Spleta ne vidijo le kot vira informacij, ampak kot prostor, v katerem informacije oblikujemo in objavljamo sami, in to na svojo pobudo, brez želje po zaslužku, v sodelovanju z drugimi in zunaj kakršnih koli ustanov. Wikiji so metafora za sodobno pismenost in pozitivno utopično vizijo prihodnje družbe,« je zapisal prof. dr. Miran Hladnik. Z njim smo se pogovarjali o pomenu usposabljanja za wikipismenost oziroma za spletno opismenjevanje. Kot pravi sam, ga zavzeto seminarsko delo z Wikipedijo, Wikivirom in Wikiverzo kvalificira za »wikiholika«.
Izraz shuttle diplomacija bi lahko nestrokovnjak razumel, da označuje vesoljsko diplomacijo. A vendar ne gre za nič takšnega. Shuttle diplomacija se je razvila med izraelsko-arabsko vojno v 60-ih in 70-ih letih, v njej pa mediator posreduje (potuje!) med sprtima stranema in skuša doseči sporazum. O posebnostih slovenskega jezika diplomacije, predvsem pa o urejenosti in neurejenosti tega področja, smo se pogovarjali z doc. dr. Boštjanom Udovičem s Katedre za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede v Ljubljani.
Medtem ko na Haitiju večina prebivalstva uporablja kreolski jezik, ima francoščina status elitnega jezika. Skozi kolonialno zgodovino se je utrjevalo prepričanje, da je znanje francoskega jezika za izobraževanje nujno, kreolščina pa je sporazumevalni jezik nepismenih. Francoščina je jezik zakonodaje, izobraževanja in knjižnih izdaj, kreolski jezik pa sporazumevanja. Francoščino aktivno uporablja le deset odstotkov prebivalstva in je za revni sloj nedosegljiv, tuj jezik. Po nekaterih šolah celo prepovedujejo kreolski jezik. Na ta način so še dodatno zmanjšane možnosti za Haitijce, da se izkopljejo iz revščine. O jezikovnih možnostih na Haitiju smo se pogovarjali s Simono Škrabec, predsednico Odbora za prevajanje in jezikovne pravice mednarodnega pisateljskega centra PEN, ki je v okviru te ustanove pripravila tudi poročilo o Haitiju (ponovitev oddaje).
Pobuda Minority SafePack – Milijon podpisov za raznolikost v Evropi je največja solidarnostna akcija jezikovnih in narodnostnih manjšin v Evropi. Nastala je pri FUEN – Federativni zvezi evropskih narodnosti, v katero je včlanjenih 100 organizacij in predstavlja okoli 400 manjšin. S pobudo si prizadevajo za njihovo enotno zaščito, da ne bodo odvisne le od nacionalnih držav. Za njen uspeh bi bilo treba v vseh državah – članicah Evropske unije do 3. aprila zbrati milijon podpisov, hkrati pa vsaj v sedmih državah članicah preseči določeni prag števila podpisov. Gosta oddaje sta Matic Grmovšek s FUEN in Marko Oraže iz Narodnega sveta koroških Slovencev.
Ali imajo gledalci, poslušalci in bralci RTV vsebin pravico do brezhibnega govornega in pisnega podajanja teh vsebin in sploh vrhunske jezikovne ponudbe v programih javnega medijskega servisa? Če to pravico imajo, kako to, da kot taka ni nikjer zapisana, se sprašuje varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev Ilinka Todorovski. Z njo smo se pogovarjali o jezikovni politiki na RTV Slovenija in odzivih javnosti.
Neveljaven email naslov