Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jeziki, ki so nosilci izvornega religioznega nauka, so za verujoče nekaj posebnega. Jezik kot tak sicer ni svet, ampak besedila, ki so napisana v njem. Vendarle pa je jezik za verujočega most med človeškim in božjim, je možnost, da se človek religiozno izrazi. Kako religiozna raba jezika vpliva na njegovo dojemanje med verniki, nam bo predstavil akademik dr. Jože Krašovec.
761 epizod
Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Gostje oddaje so jezikoslovci, učitelji, prevajalci, informatiki, inženirji, pravniki, zdravniki, psihologi, predstavniki ranljivih skupin idr.
Jeziki, ki so nosilci izvornega religioznega nauka, so za verujoče nekaj posebnega. Jezik kot tak sicer ni svet, ampak besedila, ki so napisana v njem. Vendarle pa je jezik za verujočega most med človeškim in božjim, je možnost, da se človek religiozno izrazi. Kako religiozna raba jezika vpliva na njegovo dojemanje med verniki, nam bo predstavil akademik dr. Jože Krašovec.
Gruzijska abeceda ima tri načine pisanja, ki imajo tri različne socialne in kulturne funkcije: mrgvlovani, nuskhuri in mkhedruli. Gruzijščina ne sodi v nobeno skupino jezikov, ampak je samosvoj kavkaški jezik. Nima velikih in pisanih črk. Piše se fonetično, torej piši kot govoriš. Nima dvoglasnikov, naglašenih besed in ne pozna spolov. O značilnostih tega nenavadnega jezika smo se pogovarjali z Mihaelom Maroltom z gruzijskega veleposlaništva.
Papua Nova Gvineja velja za jezikovno najbolj raznoliko območje. 6 milijonov prebivalcev govori približno 840 jezikov, ki se na Novi Gvineji delijo na 26 jezikovnih družin. Ob tem je zanimivo, da jezikovna raznolikost ni posledica geografskih dejavnikov, ampak kulturnih. Dve majhni vasici, ki se geografsko stikata, lahko namreč na Papui Novi Gvineji pripadata različnim jezikovnim družinam. Kako je to mogoče? Od kod izvira jezikovna inovativnost tamkajšnjih prebivalcev? Gostja bo antropologinja dr. Darja Hoenigman, ki na Papui Novi Gvineji sodeluje v projektu za dokumentiranje ogroženih jezikov. Za svoje delo je prejela avstralsko nagrado za inovacije v lingvistiki. Vir fotografije: Darja Hoenigman
Na sodiščih se pogosto zgodi, da je realnost govora daleč od knjižne izreke in celo razumljivosti. Nemalokrat pa se tudi dogaja, da stranka v sodnem postopku nima interesa vsega povedati po resnici. Njene izjave lahko zato vsebujejo mašila, ponavljanja, nejasne izgovarjave, jecljanja in druge jezikovne napake. Kako to vpliva na samo presojo sodnikov in kakšni so jezikovni izzivi slovenskih sodišč, smo se pogovarjali z dr. Hotimirjem Tivadarjem.
Na mednarodni dan pismenosti se bomo posvetili vprašanju oblikovanja jezikovne zavesti v otrokovih najzgodnejših letih. Od tega oblikovanja je odvisna šolska uspešnost otrok in njihov razvoj mišljenja. Takrat so ključni socialni konteksti, kot so: skupno branje odraslih in otrok, simbolne igre, izobrazba staršev in kakovost družinskega okolja. Kdaj in kako se začenja razvijati pismenost? Koliko je od razvoja govora odvisen razvoj mišljenja? Na kakšen način lahko starši spodbudijo razvoj jezikovne zavesti pri svojih otrocih? O vsem tem vnovič z dr. Ljubico Marjanovič Umek, redno profesorico razvojne psihologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Oddaja je bila prvič na sporedu 8.7.2013
Čeprav latinščina velja za mrtev jezik, med nami živi veliko latinskih izrazov. Pri številnih sploh ne bi pomislili, da lahko kaj pomenijo v tem jeziku. Le redki vedo za pravi pomen besed, kot so vegeta, cockta, Mercator, Emporium, avtobus, telefon in radirka. Čeprav latinščina lahko razširi marsikatero področje znanja, poučevanje tega jezika v osnovnih šolah zamira. V čem je smisel učenja latinščine, bomo na prvi šolski dan vprašali dolgoletno učiteljica latinščine na Osnovni šoli Prežihovega Voranca v Ljubljani Aleksandro Pirkmajer Slokan.
Členki so kot besedne vrste manipulativne. Če v stavek vstavimo besede šele, tudi, verjetno, potem lahko sprevrnemo ves stavek. Strokovna besedila naj zato ne bi imela veliko členkov, saj lahko z njimi relativiziramo verodostojnost besedila. O naravi členkov s prof. dr. Andrejo Žele, avtorico Slovarja slovenskih členkov.
Judje so verjetno edini narod, ki mu je uspelo oživiti mrtev jezik. Hebrejščino so v svoji matični deželi nehali govoriti več kot stoletje pred našim štetjem, saj so takrat začeli prevzemati aramejščino, zatem grščino in potem še arabščino. Drugje po svetu so prevzemali jezike okolja ali pa razvili poseben jezik za območje, na katerem so živeli. Šele v 19. stoletju so judovski učenjaki in znanstveniki svoj jezik približali tistemu, ki so ga govorili njihovi predniki ob začetku našega štetja, poudarja dr. Klemen Jelinčič Boeta, zgodovinar in antropolog, izvrsten poznavalec judaizma. Goran Dekleva se je z njim pogovarjal o tem, kako je nekoč mrtev hebrejski jezik našel pot skozi množico drugih jezikov, ki so jih Judje govorili v svoji zgodovini, in postal moderna hebrejščina.
Literatura, ki je polna vulgarizmov, sproža zgražanje pri bralcih. Za nekatere tudi skladnja, zgradba besedila in besedni red, ki odslikavajo govorjeni jezik, ne spadajo v prozna dela. Prvine govorjenega jezika so sicer pisatelji že v 18. stoletju vnašali v besedila, vendar ne tako neposredno kot sodobni avtorji. Ali takšna prozna dela lahko obogatijo slovenski jezik? Zakaj se pisatelji odločajo za spontan govorjeni jezik? Koliko so prozna besedila lahko verodostojen posnetek govorjenega jezika? O tem vnovič v oddaji z izr. prof. dr. Mojco Smolej z Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani.
Mikrojeziki opravljajo družbeno sporazumevalno vlogo namesto krovnega knjižnega (makro)jezika. Slovenski knjižni mikrojeziki so rezijanski, beneškoslovenski in porabsko-slovenski. »Zaradi odsotnosti oziroma pomanjkljive prisotnosti slovenskega knjižnega jezika ter posledično tudi njegove narodnozdruževalne in narodnopredstavniške vloge njihovi govorci niso mogli popolnoma izoblikovati zavesti o pripadnosti neki nadpokrajin¬ski, vseslovenski narodni skupnosti,« je zapisal doc. dr. Matej Šekli. Z njim se bomo pogovarjali o vrstah in načinih oblikovanja mikrojezikov, vprašali pa se bomo tudi, ali je na osnovi knjižnega mikrojezika mogoče definirati pojem mikronaroda.
»Pri ohranjanju konceptualne jezikovne homogenosti slovenske narodne skupnosti ne gre le za problem znotrajjezikovne variantnosti, temveč tudi za problem slovenskega miselnega dopuščanja sobivanja drugih jezikovnih skupnosti v Republiki Sloveniji. Je slovenska država zadostna garanci¬ja vitalnosti slovenske jezikovne skupnosti, da se Slovencem in Slovenkam ne bi bilo treba bati nominalnega priznavanja ali omogočanja širšega nabora skupnostnih jezikovnih pravic nemške, albanske, bosanske, črnogorske, hrvaške, makedonske in srbske jezikovne skupnosti«, se sprašuje prof. dr. Marko Stabej, v svojem prispevku za letošnji Seminar za slovenski jezik, literaturo in kulturo. Z njim se bomo pogovarjali o vlogi države pri poenotenju slovenske jezikovne skupnosti. Oddajo je pripravil Aleksander Čobec.
Za Porabske Slovence njihova narečna materinščina – porabščina ni samo navadno narečje, ampak jezikovni temelj njihove slovenske etnične zavesti. Poveličevanje knjižnega jezika na račun porabskega narečja je zato vzbujalo pri Porabcih občutek manjvrednosti, zaradi česar se niso mogli močneje jezikovno-etnično identificirati s slovenstvom. Svoje so dodali še ekonomsko-politični vidiki izoliranosti Porabja od matice in vezi med rojaki so bile močno načete. Kako dolgo še porabščina, smo se spraševali s Francijem Justom, literarnim zgodovinarjem, ki živi in ustvarja v Prekmurju.
V preteklosti se je utrjevalo prepričanje, da lahko samo knjižna oblika slovenščine povezuje Slovence v narod. Nekatere izkušnje pa kažejo, da ima tako stališče, če ga spremlja negativen odnos do narečij, celo raznorodovalen učinek. Negativen odnos do narečij se lahko občuti kot negativen odnos do domačega okolja. Številni Slovenci, ki živijo zunaj meja Slovenije, so čutili manjvrednost, ko se je poveličeval knjižni jezik in so se negativno označevala njihova narečja. To je med njimi pripomoglo k opuščanju slovenščine kot družinskega in maternega jezika ter spodbudilo prevzemanje jezika okolja. Kakšen je raznorodovalni učinek negativnega odnosa do narečij, smo se pogovarjali s prof. dr. Vero Smole, predstojnico Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani.
»Od slovenskih mitov, predvsem negativnih, se moramo Slovenci dokončno posloviti in neobremenjeno, samozavestno raziskovati, delovati in živeti slovenski jezik, literaturo in kulturo, ki ima na območju Republike Slovenije svoj osrednji prostor,« je zapisal predsednik 51. Seminarja za slovenski jezik, literaturo in kulturo Hotimir Tivadar. Kakšen je ta neobremenjeni pogled? Kako se spremembe kulturne krajine kažejo v jeziku? Kakšne so težnje pri uvajanju angleščine v slovenski znanstveno-pedagoški prostor? Odgovori v tokratni oddaji.
Tokrat smo se odpravili v Moskvo, kjer se slovenščino poučuje na Filološki fakulteti v obliki študijske smeri, kot obvezni izbirni predmet in fakultativni izbirni predmet. Zakaj se ruski študentje odločajo za študij slovenščine? Kaj jim predstavlja Slovenija? Kakšne so posebnosti njihovega dodiplomskega študija? Gostja je bila Magda Lojk, učiteljica za slovenski jezik na Filološki fakulteti Državne univerze Lomonosova v Moskvi, ki velja za največjo javno univerzo v Rusiji.
Ob povečanem vplivu angleškega jezika v znanosti se postavlja vprašanje, ali bo slovenščina nekoč izpodrinjena iz posameznih področij znanosti. Ali se bomo v posameznih znanstvenih vedah znali sporazumevati v slovenskem jeziku? Odgovor na ta izziv so med drugim terminološki slovarji posameznih specialističnih strok. Pri založbi ZRC-SAZU je izšel Terminološki slovar avtomatike. Na njegovem primeru lahko govorimo o pomembnosti in vlogi strokovnih slovarjev, ki šele z dogovorjeno dostopno terminologijo postanejo zadostni pogoj obstoja zrele znanstvene ali tehniške discipline. Pri njegovem nastajanju sta v okviru Sekcije za terminološke slovarje Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša in Društva avtomatikov Slovenije kot avtorja in osrednja koordinatorja številčne ekipe sodelovala gosta oddaje, terminografska urednica, tudi vodja omenjene sekcije, dr. Mojca Žagar Karer in zaslužni profesor Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani dr. Rihard Karba. (Pogovor je bil prvič objavljen v oddaji Pogled v znanost 23. 02. 2015)
Humanoidni robot NAO je eden izmed najpriljubljenejših robotskih sistemov, ki jih uporabljajo v raziskovalnih in izobraževalnih ustanovah po svetu. NAO podpira 21 jezikov (med njimi ni slovenščine). Svoj govor lahko animira z večjim številom vsebinskih in naključnih kretenj. Veliko težje od tega pa prepoznava človeški govor. Kako deluje? Katere besede prepoznava? Ali se lahko nauči inteligentnega pogovora? Kakšne so njegove možnosti za sporazumevanje v slovenskem jeziku? Gost oddaje je Vid Podpečan z Odseka za tehnologije znanja na Inštitutu Jožef Stefan.
Na mariborski Filozofski fakulteti so pripravili Mednarodno znanstveno konferenco Komisije za slovansko besedotvorje pri Mednarodnem komiteju slavistov. Srečanje so namenili manjšalnicam v različnih slovanskih jezikih in vprašanjem, ki se pojavljajo pri prevajanju le-teh v neslovanske jezike. Sodelovalo je 57 slavistov, od tega 34 tujih iz 16 držav in 23 domačih jezikoslovcev. Z udeleženci konference se je pogovarjala Natalija Sinkovič, prevode je bral Zoran Turk.
Jecljanje je pojav, ki lahko doleti vsakega človeka, ne glede na starost. Med najbolj znanimi osebami v zgodovini naj bi jecljali Mojzes, Hipokrat, Aristotel, Julij Cezar, ki je verjetno prav zaradi jecljanja tvoril kratke stavke, kot je: Prišel, videl, zmagal, jecljal je tudi angleški kralj Jurij VI, o njegovem jecljanju so posneli film Kraljevi govor, med jecljavci so bili tudi Isaac Newton, Charles Darwin, Winston Churchill, Lenin, Elvis Presley in mnogi drugi. Zakaj pride do jecljanja? Kakšne so najslabše, kakšne pa najboljše metode proti jecljanju? Ali nekdo jeclja tudi, ko je sam, ali pa zajeclja le, ko je v družbi? Ali se lahko jecljanje odpravi za stalno? O vsem tem smo se pogovarjali z Vlasto Podbrežnik, logopedinjo in predsednico Društva za pomoč osebam z govornimi motnjami Vilko Mazi, ter jezikoslovcem Kozmo Ahačičem.
V Beli krajini so se v 16. stoletju naselili Uskoki – srbska etnična skupina, ki je do danes ohranila svoj jezik. V petih stoletjih je njihov domači jezik prevzel številne slovenske jezikovne elemente, danes pa ga uporablja le še najstarejša generacija. O jezikovnih smernicah in kulturnih značilnostih potomcev Uskokov v Beli krajini v Jezikovnih pogovorih z dr. Tanjo Petrovič, predstojnico Inštituta za kulturne in spominske študije ZRC SAZU.
Frazemi so del bogate kulturne dediščine, saj so pričevalci preteklih in sedanjih običajev ter navad. Kateri so izvorni slovenski frazemi? Kaj nam povedio o slovenskem jeziku in narodu? Kakšen je kulturni pomen frazeologije? Gost je bil dr. Janez Keber.
Neveljaven email naslov