Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nastaja popolnoma nov Slovar slovenskega knjižnega jezika – SSKJ3. Gre za rastoči slovar, ki mu sproti dodajajo nova gesla in je dostopen na spletu, v knjižni obliki pa bo izšel, ko bo slovarskih sestavkov sto tisoč. Glede na trenutne napovedi bi ga lahko dokončali v 20-letih. Kaj bo v SSKJ 3 novega in kako nastaja, bomo preverili v tokratni oddaji.
761 epizod
Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Gostje oddaje so jezikoslovci, učitelji, prevajalci, informatiki, inženirji, pravniki, zdravniki, psihologi, predstavniki ranljivih skupin idr.
Nastaja popolnoma nov Slovar slovenskega knjižnega jezika – SSKJ3. Gre za rastoči slovar, ki mu sproti dodajajo nova gesla in je dostopen na spletu, v knjižni obliki pa bo izšel, ko bo slovarskih sestavkov sto tisoč. Glede na trenutne napovedi bi ga lahko dokončali v 20-letih. Kaj bo v SSKJ 3 novega in kako nastaja, bomo preverili v tokratni oddaji.
Junija 2016 je bil pri šolskih sestrah v Št. Petru v Rožu najden tako imenovani Rokopis iz Škofič. Hranili ga bodo v Škofijskem arhivu v Celovcu. Besedilo je kompilacija Svetega pisma, apokrifnih vsebin, ki so se skozi stoletja razvijale okoli Marije. Vsebina je predelava nemškega prevoda spisa Mystica Ciudad de Dios španske redovnice Marie de Jesus de Agreda (1602–1665). Še posebej je zanimivo, ker vključuje tudi čustva. Besedilo pripoveduje o Jezusovem in Marijinem življenju, vendar bralec zgodbo spremlja z Marijinega zornega kota. V oddaji Jezikovni pogovori smo se o vsebini, značilnostih in okoliščinah rokopisa pogovarjali z asistentko na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede pri ZRC SAZU dr. Andrejko Žejn in vodjo Centra za restavriranje in konserviranje arhivskega gradiva v Arhivu RS Lucijo Planinc.
Zvonjenje je globoko zakoreninjeno v slovensko kulturno krajino. Jezikovno ga ponazarjamo z besedami bim, bam, bom, kar počnejo tudi v drugih jezikih. Slovenci imamo v slovarju zvonjenja in pritrkavanja kar 1035 gesel, a prav tako zanimivi so številni posvetni in verski napisi na zvonovih, ki dokumentirajo zgodovino naroda. Kakšni napisi se skrivajo v zvonikih in kaj o njih ugotavlja zvonoslovje, preverjamo v pogovoru z leksikologinjo Ljudmilo Bokal. Foto: BoBo
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti ima nov fonolaboratorij. Fonetika in fonologija sta v jedru jezikoslovja. Ne smemo namreč pozabiti, da knjižni jezik nastane z opazovanjem govorjenega jezika. Med drugim so predstavili delovanje premične snemalne opreme – ta je prav tako del fonolaboratorija in nepogrešljiva za delo dialektologov na terenu. Samo zbiranje gradiva s področja govorjenih narečij, mestnih govorov in tudi govorjenega knjižnega jezika je uveljavljena dejavnost, saj jezikoslovci posnetke zbirajo že od petdesetih let prejšnjega stoletja. Kljub temu so se morali včasih znajti tudi s pomočjo fonolaboratorijev v tujini. Kakšna je zgodovina fonetičnih raziskav in kaj fonolaboratorij pomeni za slovensko jezikoslovje, bosta predstavila raziskovalka pri Novem slovarju slovenskega jezika dr. Tanja Mirtič in predstojnik inštituta za slovenski jezik dr. Kozma Ahačič.
Veliko slovenskih državljanov in državljank se dnevno ali tedensko odpravi na delo ali študij v večja mesta. Raziskovalka na oddelku za slovenistiko ljubljanske Filozofske fakultete dr. Maja Bitenc je leta 2016 doktorirala z raziskavo, kaj se zgodi z narečjem v šolskem ali službenem okolju v Ljubljani. Izsledki njene doktorske disertacije, ki je prejela nagrado Filozofske fakultete za najboljšo disertacijo s področja jezikoslovja, so izšli tudi v monografiji z naslovom Z jezikom na poti med Idrijskim in Ljubljano. Govorica, še posebej narečna, je intimno področje človekovega bivanja in identitete. Dr. Maja Bitenc prihaja iz Kanomlje, po osnovni šoli pa je svoje izobraževanje nadaljevala v Ljubljani. . Že v gimnazijskih letih, ko je za razliko od večine sovrstnikov iz drugih delov Slovenije tudi v ljubljanskem okolju govorila narečno, jo je zanimalo, koliko so jezikovne izbire ozaveščene, kaj nanje vpliva in kakšen učinek imajo. Po diplomi iz slovenščine in angleščine se je v okviru podiplomskega študija posvetila sociolingvistiki in proučevanju govorjene slovenščine tudi v akademskem smislu. V tokratnih jezikovnih pogovorih se bomo z njo pogovarjali o njenem raziskovalnem delu, pri katerem analizo govora prepleta s podatki iz sociolingvističnih intervjujev. Oddajo je pripravil Blaž Mazi. foto: Pixabay/Free-Photos
Za jezikovne poklice je v Sloveniji veliko interesa, povpraševanja ni malo. Vendar to še ne pomeni, da so jezikovni poklici med prepoznavnejšimi, saj je jezikovno delo v naši družbi hitro neopaženo. Mogoče je posledica tega tudi, da se na tem področju povečuje prekariat. Da bi povečali prepoznavnost jezikovnega dela, so v okviru Študentskega inovativnega projekta v družbeno korist pripravili spletni portal Jezikovni poklici v Sloveniji. Nastal je v sodelovanju Oddelka za prevajalstvo Filozofske fakultete v Ljubljani in Združenjem konferenčnih tolmačev Slovenije. Gostje pogovora so študentka Manca Uršič in mentorici dr. Jana Zidar Forte in dr. Mojca Schlamberger Brezar. Skupaj z njimi smo preleteli zaposlitvene možnosti jezikovnih poklicev in na kratko predstavili portal.
Načelo večjezičnosti je eno od temeljnih načel Evropske unije. Pa vendar so se tisti, ki ga zagotavljajo v ustanovah Evropske unije (Evropskem parlamentu, Evropski komisiji in Evropskem svetu), znašli v nezavidljivem položaju. Evropske ustanove so zaradi koronavirusa odpovedale vse dolgoročne pogodbe s 1200 akreditiranimi evropskimi konferenčnimi tolmači (ACI – Auxiliary Conference Interpreters). To jim je povzročilo izpad dohodka za več mesecev, primernih solidarnostnih ukrepov pa ni predvidenih, čeprav se iz njihovih prihodkov odvajajo davki neposredno v evropski proračun. Ravno zaradi tega po večini tudi niso upravičeni do pomoči v okviru nacionalnih shem. Posledica vsega je, da evropski poslanci ne morejo na vseh srečanjih uporabljati svojih maternih jezikov, ki so uradni jeziki Evropske unije. Kako naprej, kakšna je narava dela konferenčnih tolmačev in zakaj jim tudi sodobne tehnologije ne omogočajo dela na daljavo? Vir fotografije: Laura Neri, Facebook
Ko iščemo izvor priimka, je verjetnejša razlaga tista, ki izhaja iz hudomušnih in zbadljivih opisov. Šarec, na primer, je ime za konja, ki ima bele lise. Vendar to še ne pomeni, da je priimek Šarec nastal zato, ker bi lastnosti človeka spominjale na pozitivne lastnosti konja, kot so plemenitost, moč in hitrost. Prvi Šarec je lahko imel veliko materino znamenje ali pa pač nekatere slabše lastnosti konja. Podobno je tudi z Vodopivcem. Prvi nosilec tega priimka verjetno ni rad pil vode, ampak vino. O izvoru priimkov smo se pogovarjali s Tinom Mamićem, avtorjem knjige Priimki, njih izvor in pomen, ki je ravnokar izšla pri Goriški Mohorjevi družbi. Ozrli se bomo tudi v zgodovino priimkov. Jezikoslovec Pavel Merku je našel prvi zapisani slovenski priimek Kalc na tržaškem območju. Najstarejši slovenski priimki sicer izvirajo tudi z istrskega območja in sodijo med najstarejše evropske priimke. To pa zato, ker sta bili območji povezani z Beneško republiko, ki je priimke uvedla zaradi pobiranja davkov.
Zagotovo ste kdaj že zgolj na podlagi načina govora sklepali o tem, kakšne osebnostne lastnosti ima oseba in si o njej ustvarili določeno mnenje. Kaj pa se zgodi v sodni dvorani, kjer o vaši usodi morda lahko odloča dejstvo, da niste artikulirani ali pa govorite v dialektu? Govor z uveljavitvijo multidisciplinarne metodologije, kjer v zadnjem času še posebej pomembno vlogo igrajo tehnologije za procesiranje naravnega jezika, predstavlja raziskovalni izziv sodobni znanosti in tudi temo tokratne oddaje Jezikovni pogovori. Raziskovalec na Inštitutu za kriminologijo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani Marko Drobnjak bo predstavil percepcijo slovenščine v pravnih postopkih in načine za profiliranje posameznikov na podlagi govora, kar je tudi tema njegove doktorske disertacije. V teh dneh v medijih in na družbenih omrežjih odmeva potek aretacije Georga Floyda, ki je znova v ospredje potisnila vprašanje rasne diskriminacije. Iz objavljenega prepisa telefonskega klica, ki je vodil v aretacijo, lahko razberemo zanimive raziskovalne nastavke. Jezikovne pogovore je pripravil Blaž Mazi. foto: Prostor za snemanje govora, ki bo uporabljen v raziskavi (Marko Drobnjak).
Miran Hladnik je z vzpostavitvijo spletnega foruma SlovLit dokazal, da se v Sloveniji da ustvariti platformo informativno-diskusijske narave, ki od odločevalcev zahteva odgovore. V literarnovednem in slovenističnem svetu ni pomembnejše debate oz. informacije, ki je ne bi odprli ali predstavili na tem forumu. Prof. Hladnik bo za več kot dvajsetletno moderiranje prejel mednarodno Pretnarjevo nagrado, ki jo podeljuje Velenjska knjižna fundacija. V Jezikovnih pogovorih nam je v svojem iskrivem slogu povedal, kako živi in deluje forum SlovLit, ki je že postal prava skupnost.
Doktor Marc Greenberg je profesor slovanskih jezikov in literature na Univerzi v Kansasu v Združenih državah Amerike. Doktoriral je iz prekmurskega dialekta, ki ga je pritegnil na podiplomskem študiju na Univerzi v Los Angelesu. Trenutno pod njegovim uredniškim vodstvom nastaja Enciklopedija slovanskih jezikov, ki bo obsegala kar milijon in pol besed. Vanjo bomo pokukali v današnji oddaji Jezikovni pogovori.
Če sprejmemo definicijo, da je retorika disciplina javnega prepričevanja, je Donald Trump dober retorik. Koliko so imeli njegov lik pred sabo ustvarjalci drugostopenjskega programa Retorika in javno nastopanje, ki ga pripravljajo na pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem, nam bo povedal profesor retorike in argumentacije dr. Igor Ž. Žagar. Vir fotografije: vanessazoyd / Pixabay
Neverjetno se zdi, da ima Slovenija v retoriki dva svetovna rekorda. Imamo največ šol retorike na prebivalstvo in smo edini, ki imajo retoriko kot samostojni predmet v osnovni šoli. Ali to pomeni, da smo tudi izvrstni retoriki? Kakšen retorik je predsednik države Borut Pahor? Kaj odlikuje dobrega retorika v klasičnem pomenu besede? Gost oddaje je redni profesor retorike in argumentacije, direktor Pedagoškega inštituta Igor Ž. Žagar (ponovitev oddaje zaradi zdravstvenih razlogov). Vir fotografije: Alexas_Fotos / Pixabay
Monografija »Kje pa vas jezik žuli?« med drugim ponuja prvi celovit prikaz jezikovnih zadreg, ki so postale očitne v vprašanjih uporabnikov Jezikovne svetovalnice ZRC SAZU. Ta empirično preverljiva osnova je v monografiji nadgrajena, saj jemlje vprašanja in odgovore v Svetovalnici zgolj kot orientacijsko točko, jezikovna vprašanja pa predstavlja kot sinteze jezikoslovnih spoznanj zadnjega desetletja. O odprtih vprašanjjih slovenske slovnice, pravopisa in slovarja in knjigi »Kje pa vas jezik žuli?« bodo v tokratni oddaji Jezikovni pogovori razmišljali avtorji: Helena Dobrovoljc, Tina Lengar Verovnik, Urška Vranjek Ošlak, Mija Michelizza, Peter Weiss in Nataša Gliha Komac. Oddajo je pripravil Blaž Mazi.
Tisti, ki zadnje tedne, zaznamovane s pandemijo koronavirusa, spremljamo vladne novinarske konference, jih na videz poznamo, slabše pa poznamo zahtevno in dragoceno delo tolmačk slovenskega znakovnega jezika. Gostje bodo tolmačke Tanja Giuliatti Davinić, Mojca Korenjak in Sabina Pokovec. Z njimi se je - na obvezno daljavo - pogovarjala Staša Grahek. Na fotografiji, od leve Mojca Korenjak, Sabina Pokovec in Tanja Giuliatti Davinić
Od izbruha koronavirusne bolezni raziskovalke in raziskovalci Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU podrobno spremljajo besede, ki so nastale ob pojavu koronavirusa ali v času epidemije pridobile nove pomene. Ta mesec so predstavili Fran, različico covid-19. “Koronavirusni Fran” vsebuje najpomembnejše nove in že objavljene slovarske sestavke ter nasvete iz svetovalnic, povezanih z epidemijo bolezni covid-19 in novim virusom. Pregled obsega poleg sodobnega besedja in pravopisno-terminoloških opozoril tudi tematsko zaokrožen pregled zgodovine in etimologije besedja, povezanega z epidemijami, ter izraze, povezane z nalezljivimi obolenji, iz slovenskih narečij. Mesto v Sprotnem slovarju slovenskega jezika so si tako med drugimi zaslužile naslednje besede: asimptomatičen, govorec, helikopterski denar, izolacija, koronabedak, koronačas, koronaobveznica, omejevanje socialnih stikov, predihavanje, prekuževati, samoosamitev.?? Spletno stran Fran.si dnevno obišče od 100.000 do 180.000 ljudi, pojasnjuje današnji gost Jezikovnih pogovorov dr. Kozma Ahačič, ki bo predstavil novo različico priljubljenega jezikovnega orodja. Z njim se je pogovarjal Blaž Mazi.
Zagotovo ste kdaj ob poslušanju lepega glasu po radiu pomislili, kakšen je videz govorca ali govorke. Včasih imamo na podlagi glasu precej jasno izdelano predstavo o videzu nekoga, ki ga nikoli še nismo videli, a se izkaže, da je v resnici videti povsem drugačen. Skupina znanstvenikov, ki je sodelovala z Laboratorijem za računalniško znanost in umetno inteligenco na ameriškem MIT-u, se je lotila odgovoriti na vprašanje, ali je mogoče na podlagi kratkega posnetka govora rekonstruirati človekov obraz? Globoko nevronsko mrežo so pripravili do tega, da pregleduje in posluša milijone videoposnetkov govora na Youtubu in svetovnem spletu. Orodje Speech2Face tako postaja vedno bolj vešče prepoznavanja korelacij med govorom in podobo obraza. Zgolj s poslušanjem glasu lahko ustvarja verodostojne podobe govorcev, njihove narodnosti, spola in starosti. Predstojnik Laboratorija za strojno inteligenco na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko in izredni profesor dr. Simon Dobrišek pojasnjuje, da gre za poskuse razvoja računalniških globokih nevronskih modelov, ki izberejo oziroma oblikujejo obraz, ustrezen glasu, možno pa je seveda tudi obratno. Oddajo je pripravil Blaž Mazi.
Besedo koronavirus vsebujeta že Slovar novejšega besedja iz leta 2013 in druga izdaja Slovarja slovenskega knjižnega jezika iz leta 2014. Medtem pa se na spletu pojavljajo nove tvorjenke iz besede korona, na primer koronabedak, koronačas in koronapozdrav. Gost oddaje je predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Kozma Ahačič. Vprašali smo ga, kako deluje v teh dnevih inštitut, kakšna so najpogostejša poizvedovanja na Franu in v Jezikovni svetovalnici, ter katere so nove tvorjenke iz besede korona na spletu. Vir fotografije: Pixabay.
Med številnimi dejavnostmi, v katerih lahko te dni sodelujemo iz domačega naslonjača, je tudi eksperimentalno jezikoslovje. V Sloveniji je nekaj tovrstnih eksperimentov združenih na spletni strani konzorcija KSEnJa - Konzorcija slovenskega eksperimentalnega jezikoslovja. Gost je vodja konzorcija Franc Marušič - Lanko s Centra za kognitivne znanosti jezika Univerze v Novi Gorici.
V času epidemije je še več priložnosti, da beremo otrokom. Naštevamo nekaj razlogov in spodbud, ki veljajo za vse čase. Zakaj je pomembno, da otroku beremo tako rekoč od rojstva? Zakaj je dobro, da vidi starše brati in da ima na voljo svoj bralni kotiček? O družinskem in medgeneracijskem branju se je Ana Rozman pogovarjala s Tilko Jamnik, strokovnjakinjo na področju otroške in mladinske književnosti ter branja (ponovitev).
Igra besed je jezikovno-didaktična igra, ki je od lani na voljo tudi na mobilnih telefonih. V njej se lahko preizkusite v znanju kolokacij, ki so tipične sopojavitve besed, kot sta na primer “hitro okrevanje” in “preprečiti epidemijo”. Druga možnost je preizkus v poznavanju sopomenk: aplikacija ponudi besedo, za katero mora igralec ali igralka napisati do tri besede s podobnim pomenom. V oddaji Jezikovni pogovori se bomo danes ozrli v zanimivo ozadje nastanka in delovanja Igre besed. O tem, kakšne podatke takšne igre potrebujejo in zakaj Slovenci nujno potrebujemo digitalno jezikovno infrastrukturo, bosta govorila doktor Simon Krek in doktor Iztok Kosem, sodelavca na Centru za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani in tudi raziskovalca na Inštitutu Jožefa Stefana. Aplikacija Igra besed je nedavno postala tudi del evropskega projekta ELEXIS, pod okriljem katerega nastaja evropska leksikografska infrastruktura. Igra besed bo kmalu na voljo v številnih evropskih jezikih in bo uporabljena pri vpeljavi množičenja v proces nastajanja slovarjev. Strokovnjaki zgodovinski trenutek primerjajo z obdobjem, v katerem so jeziki dobili prevod Biblije. Jeziki, v katere so prevedli Biblijo, so preživeli. Jeziki, ki ne bodo imeli dobre digitalne jezikovne tehnologije, si ne morejo obetati svetle prihodnosti.
Neveljaven email naslov