Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Medtem ko na Haitiju večina prebivalstva uporablja kreolski jezik, ima francoščina status elitnega jezika. Skozi kolonialno zgodovino se je utrjevalo prepričanje, da je znanje francoskega jezika za izobraževanje nujno, kreolščina pa je sporazumevalni jezik nepismenih. Francoščina je jezik zakonodaje, izobraževanja in knjižnih izdaj, kreolski jezik pa sporazumevanja. Francoščino aktivno uporablja le deset odstotkov prebivalstva in je za revni sloj nedosegljiv, tuj jezik. Po nekaterih šolah celo prepovedujejo kreolski jezik. Na ta način so še dodatno zmanjšane možnosti za Haitijce, da se izkopljejo iz revščine. O jezikovnih možnostih na Haitiju se bomo pogovarjali s Simono Škrabec, predsednico Odbora za prevajanje in jezikovne pravice mednarodnega pisateljskega centra PEN, ki je v okviru te ustanove pripravila tudi poročilo o Haitiju (2016-Oxygen-9DEC).
761 epizod
Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Gostje oddaje so jezikoslovci, učitelji, prevajalci, informatiki, inženirji, pravniki, zdravniki, psihologi, predstavniki ranljivih skupin idr.
Medtem ko na Haitiju večina prebivalstva uporablja kreolski jezik, ima francoščina status elitnega jezika. Skozi kolonialno zgodovino se je utrjevalo prepričanje, da je znanje francoskega jezika za izobraževanje nujno, kreolščina pa je sporazumevalni jezik nepismenih. Francoščina je jezik zakonodaje, izobraževanja in knjižnih izdaj, kreolski jezik pa sporazumevanja. Francoščino aktivno uporablja le deset odstotkov prebivalstva in je za revni sloj nedosegljiv, tuj jezik. Po nekaterih šolah celo prepovedujejo kreolski jezik. Na ta način so še dodatno zmanjšane možnosti za Haitijce, da se izkopljejo iz revščine. O jezikovnih možnostih na Haitiju se bomo pogovarjali s Simono Škrabec, predsednico Odbora za prevajanje in jezikovne pravice mednarodnega pisateljskega centra PEN, ki je v okviru te ustanove pripravila tudi poročilo o Haitiju (2016-Oxygen-9DEC).
Slovarje je velik del Slovenk in Slovencev začelo uporabljati med študijem, običajno, ko so bili v jezikovni zadregi. Zdaj pa naj bi takšno gradivo lahko uporabljali že prvošolci. Pod pokroviteljstvom ZRC SAZU je nastal nov jezikovni portal za osnovnošolce in dijake Franček, ki prinaša skoraj sto tisoč besed in naj bi najmlajšim z nekaj kliki pomagal do jezikovnih rešitev. Kaj vse omogoča, predvsem pa po čem naj bi po Frančku brskali otroci in mladostniki, nas je zanimalo v tokratni oddaji. Franček je ustvarila projektna skupina jezikoslovcev z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Pri njegovem nastajanju je sodelovalo tudi 23 šol. Predstavlja unikum v širšem mednarodnem prostoru, saj se ustvarjalci niso zgledovali po nobenem podobnem obstoječem portalu. Foto: Pixabay
V prejšnji oddaji smo ugotavljali, da se tudi zasebno določen del družbe noče pogovarjati o cepljenju proti koronavirusu. Tokrat pa bomo iskali najmanjše pogoje za razpravo na to temo. Za njen začetek se morata sogovornika strinjati vsaj v enem stališču, sicer razprava ali dialog nista možna. Redni profesor retorike in argumentacije dr. Igor Ž. Žagar nam je predstavil svoja opažanja o tej temi, ki so se ji posvetili tudi na simpoziju Diskurzi pandemije: retorika kužnosti in kužna retorika, ki sta ga pripravila Pedagoški inštitut in Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem. Foto: Mohamed Hassan / Pixabay
Verjetno se je med pandemijo skoraj vsak soočil z izmenjavo mnenj ali razpravo o koronavirusu in cepivih, ob tem pa ugotavljal, kako šibke ali močne so njegove retorične spretnosti. Nekatere informacije so se širile kot kuga, druge pa smo preslišali. Komu prisluhnemo? Kaj deluje prepričljivo med pandemijo? Koliko v razpravah odločajo argumenti? Ali se o cepljenju sploh še znamo pogovarjati? Redni profesor retorike in argumentacije Igor Ž. Žagar nam je predstavil svoja opažanja o tej temi, ki se ji bodo posvetili tudi na simpoziju Diskurzi pandemije: retorika kužnosti in kužna retorika, ki ga pripravljata Pedagoški inštitut in Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem. Foto: Pixabay
Ko iščemo izvor priimka, je verjetnejša razlaga tista, ki izhaja iz hudomušnih in zbadljivih opisov. Za Mamiće naj bi veljalo, da so razvajeni mamini sinčki, za Vodopivce pa, da radi pijejo vino. O izvoru priimkov smo se pogovarjali s Tinom Mamićem, avtorjem knjige Priimki, njih izvor in pomen, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi. Ozrli smo se tudi v zgodovino priimkov. Jezikoslovec Pavel Merku je našel prvi zapisani slovenski priimek Kalc na tržaškem območju. Najstarejši slovenski priimki sicer izvirajo tudi z istrskega območja in sodijo med najstarejše evropske priimke. To pa zato, ker sta bili območji povezani z Beneško republiko, ki je priimke uvedla zaradi pobiranja davkov. Vir fotografije: Azmi Talib / Pixabay. Za danes smo sicer napovedali oddajo na temo retorike na področju pandemije, vendar je gost Igor Ž. Žagar odpovedal sodelovanje zaradi utemeljenih osebnih okoliščin, zato smo ponovili oddajo o izvoru priimkov.
Utemeljitelj evropske slavistike. Povezovalec slovanskih kultur z zahodnoevropskimi. Avtor prve slovenske znanstvene slovnice. Dvorni svetnik in prvi kustos dvorne biblioteke na Dunaju. Nosilec reda pour le merite, je zapisano na spominskem obeležju Jerneju Kopitarju, ki so ga nedavno odkrili na Dunaju na pokopališču Svetega Marka. To je zapisano o jezikoslovcu, ki je v širši slovenski zavesti znan po Prešernovem verzu le čevlje sodi naj Kopitar. Prav neverjetno se zdi, kako zakoreninjena je podoba Kopitarja kot mračnjaškega cenzorja. Gost oddaje je dr. Luka Vidmar, ki nam je predstavil Jerneja Kopitarja kot enega izmed najvplivnejših Slovencev. Vir fotografije Pezibear / Pixabay.
Prekmurci se radi pohvalijo, da je prekmurščina jezik. Jezikoslovec Max Weinreich pa je trdil, da je jezik narečje z vojsko in mornarico. Ob državnem prazniku združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom smo prešteli prekmursko jezikovno mornarico v tem nekdanjem panonskem morju. Gost: prof. dr. Hotimir Tivadar.
Pravijo, da imamo skoraj vsi Slovenci kmečke korenine. Morda to potrjuje beseda domovina, ki je eno od narečnih poimenovanj za kmetijo. Dialektologi so jo našli zapisano v prleškem narečju v Križevcih. Kmetija se v slovenskih narečjih med drugim imenuje tudi gazdija, pavrnija, havženga, maseljc in kimetija, najpogosteje pa grunt. Kaj vse skriva besedje iz tematskega sklopa kmetija, ki mu je namenjena druga knjiga Slovenskega lingvističnega atlasa, smo se pogovarjali z izr. prof. dr. Jožico Škofic, glavno urednico tega monumentalnega jezikoslovnega dela (ponovitev oddaje).
Kitajci so kremasto rjavo reko poimenovali za Rumeno, ker beseda rumena pri njih označuje tudi spekter rjavih barv in ker je rumena barva cesarjev. O nekaterih kulturoloških in slovničnih značilnostih razumevanja kitajskega jezika v ponovitvi pogovora s Tino Čok, soavtorico knjige Kultura na koncu jezika.
Vinko Ošlak je navdušen esperantist. Že kot dijak je vodil tečaje esperanta, bil je asistent za filozofijo na esperantski univerzi v San Marinu in predsednik esperantskega centra mednarodnega pisateljskega združenja PEN. Nedavno je v esperanto prevedel roman Prežihovega Voranca Doberdob, še prej pa skoraj celotno poezijo Srečka Kosovela. Z Ošlakom smo se pogovarjali o njegovi osebni esperantski zgodbi. Z esperantom se je srečal v petdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so na našem radiu predvajali tečaje tega mednarodnega jezika. V otroštvu pa se mu je najbolj vtisnil v spomin partizanski ročni prepis esperantskega učbenika. V ponovitvi oddaje ob mednarodnem dnevu esperanta, ki je 26. julija. Na fotografiji zastavaesperanta, vir: Chickenonline / Pixabay.
Čeprav zveni nenavadno, da lahko gluhoslepi človek napiše roman, je ravno to uspelo Jožici Atelšek. Skupaj s pisateljem Štefanom Kardošem sta napisala roman Plastenje s(r)amot, ki je prvi slovenski roman gluhoslepega avtorja. Štefana Kardoša smo povabili k pogovoru in ga vprašali, kako je sodeloval z Jožico Atelšek in kakšne so naše predstave o gluhoslepih, ki bi jih veljalo preseči.
Žona šajna – sonce sveti, šender čečele – lepe punce, kok hosaš? – kako ti je ime? - v pete smo ligal – v posteljo smo legli, to je nekaj fraz iz soriškega narečnega govora, oziroma dajnarske šprahe. Ta edinstveni govor se je razvil z naselitvijo podložnikov freisinških škofov iz Tirolske po koncu 13. stoletja pod vrhove Ratitovca. Prvi ga je dokumentiral ljubljanski škof Tomaž Hren, ki je zapisal, da je freisinški škof Emiho v bližini Loke v okolici Sorice ustanovil vasi, v katerih ljudje govorijo germanski jezik. Podrobneje pa so ga analizirali in zapisovali jezikoslovci z Univerze v Celovcu že v začetku 20. stoletja, ko so organizirali študijske ekskurzije profesorjev in študentov v vasi zgornjega dela Selške doline, predvsem v Sorico in Danje. Danes soriški narečni govor uporablja le še peščica starejših domačinov. Naš gost Boris Jensterle se iz otroštva spominja sorodnikov, ki so ga govorili le občasno, npr. ko niso želeli, da bi jih otroci razumeli. Skupaj z njim in Mihom Markeljnem, ki je soriškemu narečnemu govoru posvetil doktorsko disertacijo, smo osvetlili ta zanimiv govor iz območja zgornjega dela Selške doline (ponovitev oddaje). Na fotografiji Sp. Danje, vir Boris Jensterle.
Mogoče je pes med prvimi živalmi, ki jim je človek dal ime. Človek in pes sobivata že 12 tisoč let. Najstarejše znano evropsko pasje ime je Kerberos, ki je ime za grškega mitološkega psa, ki je čuval vhod in izhod iz podzemnega sveta mrtvih. Najstarejše nemitološko evropsko ime pa je nosil Odisejev pes Argos, kar dobesedno pomeni svetleči, beli. Pri nas so prva pasja imena zapisana šele v 19. stoletju, to sta Hrčak in Lamas. Najpogostejše današnje slovensko ime za psa pa je Rex, ki izvira iz latinščine in pomeni kralj. O preteklih pa tudi novejših pasjih imenih smo se pogovarjali z akad. dr. Markom Snojem, ki pripravlja slovar pasjih imen. Zanimivo je tudi, od kod izvira poimenovanje za živalsko vrsto pes. Kot pravi Snoj, ga lahko rekonstruiramo iz besede pikjo, 4 tisoč let starega poimenovanja za psa, kar bi danes lahko zapisali kot piki. Pikjo so naši predniki najverjetneje imenovali psa, ki je imel po telesu lise ali pike. Foto: MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić
Nenavadno se sliši, da je poučevanje slovenščine v Bosni lažje kot v Sloveniji, vendar izkušnje Barbare Hanuš to potrjujejo. Vsestranska strokovnjakinja, ki desetletja navdušuje za branje različne generacije otrok, pa tudi odraslih, ravnokar končuje 9-letno poučevanje dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture v Banja Luki. Kot pravi, je zanimanje za slovenščino v Bosni veliko tudi iz pragmatičnih razlogov, učni načrt je lahko sama določila, avtoriteta učitelja pa je v tamkajšnjem okolju nekaj samoumevnega. .
»S poimenovanji v tujem jeziku, zlasti angleščini, se kršijo jezikovne pravice večine, ne spoštuje se maternega jezika kot vrednote, ne poudarja lokalnih značilnosti,« so zapisali v novem nacionalnem programu za jezikovno politiko in napovedali: »Verjetno bodo potrebne tudi nekatere spremembe v zakonodaji. Povečati se bosta morala tudi nadzor in ukrepanje pristojnih inšpekcijskih služb.« Kako obsežne spremembe so pripravljeni uvesti, smo vprašali državno sekretarko na ministrstvu za kulturo Ignacijo Fridl Jarc. Dotaknili pa smo se tudi nekaterih drugih novosti, ki jih prinaša resolucija o jezikovni politiki.
Znakovni jezik je bil prepovedan. Učili smo se po isti metodi kot slišeči otroci. Če smo vseeno kretali, smo bili kaznovani, tudi tepeni. Brez pravice do uporabe znakovnega jezika sem se počutila ponižano. V bistvu smo imeli slabši položaj kot živali, se svojega šolanja spominja Marija Möderndorfer. Takšni primeri se pri nas ne bi smeli več zgoditi, tudi zaradi tega, ker sta jezika gluhih in gluhoslepih postala ustavno varovani kategoriji. Kaj pomenijo in prinašajo ustavne spremembe, bomo vprašali državnega sekretarja na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Cveta Uršiča in poslanca LMŠ Janija Möderndorferja, ki je tudi tolmač znakovnega jezika.
Letošnji Prešernov nagrajenec Feri Lainšček je lani objavil (avto)biografski roman Kurji pastir, na njegovem koncu pa Slovar narečnih in drugih manj znanih izrazov. Pisatelj je namreč v roman Kurji pastir (tako kot v marsikatero svoje prejšnje literarno delo) vpisal narečne besede, na primer túčenec, trnác in vánkiš. Ob tem pa je pesnik Lainšček napisal še nekaj ponarodelih pesmi v prekmurščini, na primer Nigdar neboš znala in Kak je lübezni ime. Več o svojem odnosu do prekmurščine bo Feri Lainšček povedal v pogovoru z Markom Goljo, posnetim v lendavskem studiu, prebral pa bo tudi nekaj svojih pesmi v prekmurščini. Nikar ne zamudite.
Gost oddaje je dr. Matej Meterc, glavni urednik Slovarja pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov. Njegovo delo paremiologa je pravo detektivsko delo, saj odkriva množico pomenov, ki jih vsebujejo pregovori, reki, velerizmi, antipregovori, vraže ... Med najtršimi orehi, s katerimi se srečuje, je pregovor Dolga ljubezen, gvišna bolezen, saj ni popolnoma jasno, kaj vse lahko pomeni. .
Vam postavljanje vejic povzroča preglavice? Center za jezikovne vire in tehnologije je predstavil spletno orodje za samodejno vstavljanje vejic, ki uporablja globoke nevronske mreže. Z avtorjem, magistrskim študentom računalništva in informatike na UL FRI Martinom Božičem, in mentorjem projekta, rednim profesorjem na UL FRI, ki se ukvarja s področji umetne inteligence, strojnim učenjem in obdelavo naravnega jezika, dr. Markom Robnikom Šikonjo, preverjamo, kaj v resnici globoka nevronska mreža "ve" o vejicah. Pravilno jih postavi namreč v 94 odstotkih primerov.
Kaj pomeni 60 let izkušenj gibanja bralne značke v digitalni dobi? Čeprav se danes navdušujemo za večino stvari precej drugače kot pred šestimi desetletji, pa velja za vse čase, da človek rad prisluhne dobri zgodbi. Vprašanje je le, v čem je prednost, da jo dobi s knjigo in kako to prepoznavajo otroci, mladi in njihovi starši. Gosta sta avtor in komik Boštjan Gorenc Pižama in dolgoletna mentorica branja Barbara Hanuš.
Otroci priseljencev so v šolskem okolju večkrat postavljeni v vlogo tolmačev. Tako pri sporazumevanju priseljenih sošolcev, ki še ne znajo jezika okolja, kakor tudi pri sporazumevanju med svojimi starši in učitelji. V priseljeni družini so po navadi prvi, ki se naučijo novega jezika, in ga govorijo bolje od staršev. Kakšne so dileme, pristranskost, prednosti in slabosti delovanja otrok v vlogi tolmača? Gostji oddaje sta Sladjana Jović Mićković z Osnovne šole Livada v Ljubljani, in Alenka Morel, ki se raziskovalno posveča skupnostnemu tolmačenju.
Neveljaven email naslov