Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
S povečanjem števila turistov se je v Ljubljani povečalo tudi število tujejezičnih javnih napisov.
Javno oglaševanje izdelkov in storitev je v Sloveniji dovoljeno v porabniku zlahka razumljivem jeziku. A kateri je ta zlahka razumljivi jezik? Različne generacije imajo zelo različno znanje jezikov in na prvi pogled dobimo vtis, da se z besedami »zlahka razumljiv« lahko obide zakon o javni rabi slovenščine. Vendar imamo v Sloveniji že sodno prakso, ki je dala merila za zlahka razumljiv jezik. Upravno sodišče je s pravnomočno sodbo naložilo umaknitev napisov, za katere so trgovci mislili, da jih kupci pri nas zlahka razumejo. To so bili napisi mega price, crazy price in must go.
Upravno sodišče je ugotovilo, da je treba pri presoji razumevanja napisov upoštevati kupce vseh starosti in da ni mogoče pričakovati, da bi prav vsi tako dobro znali angleško, da bi razumeli te besedne zveze. Angleške besede in besedne zveze niso zlahka razumljive za vse prebivalce Slovenije, je dejal prof. dr. Marko Snoj, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Tema oddaje Jezikovni pogovori so bili javni napisi v Ljubljani, ki nagovarjajo tuje turiste. Ti v vedno večjem številu prihajajo v Ljubljano in trgovci ter gostinci jih hočejo privabiti na različne načine. Vendar po zakonu o javni rabi slovenščine ne smejo objavljati napisov, ki jih prebivalci Slovenije ne razumejo, če ob njih ni objavljen tudi slovenski napis. Dovoljene so sicer nekatere izjeme, kot so blagovne znamke.
Marko Snoj je preveril napise na Nazorjevi ulici v Ljubljani in ugotovil, da jih je 33 od 107-ih zelo verjetno kršilo zakon. Omenil je napise interior design, Come In WE ARE OPEN, A healthy outside starts from the inside, LESBO SHOW ter imena lokalov oziroma poslovnih prostorov Balkan Beer SHOP 2016 ORIGINAL, Wine park, Rojac law, Allegria in Hoodburger. Snoj je poudaril, da ga napisi v tujem jeziku sicer ne motijo, motijo pa ga napisi, ki so samo v tujem jeziku. Najprej bi morali biti objavljeni v slovenščini, za potrebe turistov pa tudi ustrezno prevedeni. S tem bi zadostili tako potrebam trga kot zakona. Snoj je še dodal, da je bil v zadnjem letu v Varšavi, Mannheimu in Allegheju, pa tam ni videl toliko angleških napisov kot v Sloveniji, čeprav po njegovem vedenju nimajo nič strožjih predpisov.
Uporaba tujega jezika pri poslovanju s kupci ni prepovedana, pa je pojasnil vodja sektorja za splošni nadzor na Tržnem inšpektoratu Andrej Žakelj. Naši predpisi ne prepovedujejo uporabe tujejezičnih besed. Tak primer je Hoodburger, ki je zaščitena blagovna znamka. Gre za izjemo. Dovoljeni so tudi mednarodno uveljavljeni izrazi, kot sta pizzeria in pub, ker ju porabniki razumejo. Ni pa nobenega dvoma, da nista dovoljena napisa Balkan Beer SHOP 2016 ORIGINAL in Wine park, ker ob njiju ni slovenskega napisa. O drugih konkretnih primerih in delu tržnega inšpektorata pa v spodnjem posnetku.
749 epizod
Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Gostje oddaje so jezikoslovci, učitelji, prevajalci, informatiki, inženirji, pravniki, zdravniki, psihologi, predstavniki ranljivih skupin idr.
S povečanjem števila turistov se je v Ljubljani povečalo tudi število tujejezičnih javnih napisov.
Javno oglaševanje izdelkov in storitev je v Sloveniji dovoljeno v porabniku zlahka razumljivem jeziku. A kateri je ta zlahka razumljivi jezik? Različne generacije imajo zelo različno znanje jezikov in na prvi pogled dobimo vtis, da se z besedami »zlahka razumljiv« lahko obide zakon o javni rabi slovenščine. Vendar imamo v Sloveniji že sodno prakso, ki je dala merila za zlahka razumljiv jezik. Upravno sodišče je s pravnomočno sodbo naložilo umaknitev napisov, za katere so trgovci mislili, da jih kupci pri nas zlahka razumejo. To so bili napisi mega price, crazy price in must go.
Upravno sodišče je ugotovilo, da je treba pri presoji razumevanja napisov upoštevati kupce vseh starosti in da ni mogoče pričakovati, da bi prav vsi tako dobro znali angleško, da bi razumeli te besedne zveze. Angleške besede in besedne zveze niso zlahka razumljive za vse prebivalce Slovenije, je dejal prof. dr. Marko Snoj, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Tema oddaje Jezikovni pogovori so bili javni napisi v Ljubljani, ki nagovarjajo tuje turiste. Ti v vedno večjem številu prihajajo v Ljubljano in trgovci ter gostinci jih hočejo privabiti na različne načine. Vendar po zakonu o javni rabi slovenščine ne smejo objavljati napisov, ki jih prebivalci Slovenije ne razumejo, če ob njih ni objavljen tudi slovenski napis. Dovoljene so sicer nekatere izjeme, kot so blagovne znamke.
Marko Snoj je preveril napise na Nazorjevi ulici v Ljubljani in ugotovil, da jih je 33 od 107-ih zelo verjetno kršilo zakon. Omenil je napise interior design, Come In WE ARE OPEN, A healthy outside starts from the inside, LESBO SHOW ter imena lokalov oziroma poslovnih prostorov Balkan Beer SHOP 2016 ORIGINAL, Wine park, Rojac law, Allegria in Hoodburger. Snoj je poudaril, da ga napisi v tujem jeziku sicer ne motijo, motijo pa ga napisi, ki so samo v tujem jeziku. Najprej bi morali biti objavljeni v slovenščini, za potrebe turistov pa tudi ustrezno prevedeni. S tem bi zadostili tako potrebam trga kot zakona. Snoj je še dodal, da je bil v zadnjem letu v Varšavi, Mannheimu in Allegheju, pa tam ni videl toliko angleških napisov kot v Sloveniji, čeprav po njegovem vedenju nimajo nič strožjih predpisov.
Uporaba tujega jezika pri poslovanju s kupci ni prepovedana, pa je pojasnil vodja sektorja za splošni nadzor na Tržnem inšpektoratu Andrej Žakelj. Naši predpisi ne prepovedujejo uporabe tujejezičnih besed. Tak primer je Hoodburger, ki je zaščitena blagovna znamka. Gre za izjemo. Dovoljeni so tudi mednarodno uveljavljeni izrazi, kot sta pizzeria in pub, ker ju porabniki razumejo. Ni pa nobenega dvoma, da nista dovoljena napisa Balkan Beer SHOP 2016 ORIGINAL in Wine park, ker ob njiju ni slovenskega napisa. O drugih konkretnih primerih in delu tržnega inšpektorata pa v spodnjem posnetku.
Besede imajo v pravu ogromno moč, saj odločajo o usodah ljudi, zato je še posebej pomembno, da pravniki izrekajo jasne besede in da je stroka poenotena pri njihovih definicijah. Kako jasna in nedvoumna je slovenska pravna terminologija? Gosta oddaje sta doc. dr. Mateja Jemec Tomazin, urednica Pravnega terminološkega slovarja, in Hinko Jenull, vrhovni državni tožilec svetnik, sodni tolmač za hrvaški, srbski in bosanski jezik. Izhodišče pogovora je Pravni terminološki slovar, ki je nastajal 10 let in je prvo celovito tovrstno delo v slovenskem jeziku.
Digitalni Slovar sopomenk sodobne slovenščine uvaja nov tip slovarja – odzivni slovar. Njegova posebnost je, da nastaja iz skupnosti za skupnost. Uporabniki lahko dodajajo nove predloge sopomenk, obstoječe pa ocenijo kot ustrezne ali neustrezne. Kako bo deloval v praksi? Gosta sta bila dr. Špela Arhar Holdt, raziskovalka na Centru za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani, in prof. dr. Marko Robnik Šikonja s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.
Na internetu lahko kdor koli objavi skoraj kar koli. Informacij je toliko, da so neobvladljive, in številne izmed njih so nekakovostne. Za boljše objave usposabljajo študente na oddelku za slovenistiko filozofske fakultete v Ljubljani. Osredotočeni so predvsem na »wikije« – to je žargonski izraz za skupek spletišč, ki so se pojavila skupaj z Wikipedijo in so vzorčna oblika sodobne pismenosti. »Spleta ne vidijo le kot vira informacij, ampak kot prostor, v katerem informacije oblikujemo in objavljamo sami, in to na svojo pobudo, brez želje po zaslužku, v sodelovanju z drugimi in zunaj kakršnih koli ustanov. Wikiji so metafora za sodobno pismenost in pozitivno utopično vizijo prihodnje družbe,« je zapisal prof. dr. Miran Hladnik. Z njim smo se pogovarjali o pomenu usposabljanja za wikipismenost oziroma za spletno opismenjevanje. Kot pravi sam, ga zavzeto seminarsko delo z Wikipedijo, Wikivirom in Wikiverzo kvalificira za »wikiholika«.
Izraz shuttle diplomacija bi lahko nestrokovnjak razumel, da označuje vesoljsko diplomacijo. A vendar ne gre za nič takšnega. Shuttle diplomacija se je razvila med izraelsko-arabsko vojno v 60-ih in 70-ih letih, v njej pa mediator posreduje (potuje!) med sprtima stranema in skuša doseči sporazum. O posebnostih slovenskega jezika diplomacije, predvsem pa o urejenosti in neurejenosti tega področja, smo se pogovarjali z doc. dr. Boštjanom Udovičem s Katedre za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede v Ljubljani.
Medtem ko na Haitiju večina prebivalstva uporablja kreolski jezik, ima francoščina status elitnega jezika. Skozi kolonialno zgodovino se je utrjevalo prepričanje, da je znanje francoskega jezika za izobraževanje nujno, kreolščina pa je sporazumevalni jezik nepismenih. Francoščina je jezik zakonodaje, izobraževanja in knjižnih izdaj, kreolski jezik pa sporazumevanja. Francoščino aktivno uporablja le deset odstotkov prebivalstva in je za revni sloj nedosegljiv, tuj jezik. Po nekaterih šolah celo prepovedujejo kreolski jezik. Na ta način so še dodatno zmanjšane možnosti za Haitijce, da se izkopljejo iz revščine. O jezikovnih možnostih na Haitiju smo se pogovarjali s Simono Škrabec, predsednico Odbora za prevajanje in jezikovne pravice mednarodnega pisateljskega centra PEN, ki je v okviru te ustanove pripravila tudi poročilo o Haitiju (ponovitev oddaje).
Pobuda Minority SafePack – Milijon podpisov za raznolikost v Evropi je največja solidarnostna akcija jezikovnih in narodnostnih manjšin v Evropi. Nastala je pri FUEN – Federativni zvezi evropskih narodnosti, v katero je včlanjenih 100 organizacij in predstavlja okoli 400 manjšin. S pobudo si prizadevajo za njihovo enotno zaščito, da ne bodo odvisne le od nacionalnih držav. Za njen uspeh bi bilo treba v vseh državah – članicah Evropske unije do 3. aprila zbrati milijon podpisov, hkrati pa vsaj v sedmih državah članicah preseči določeni prag števila podpisov. Gosta oddaje sta Matic Grmovšek s FUEN in Marko Oraže iz Narodnega sveta koroških Slovencev.
Ali imajo gledalci, poslušalci in bralci RTV vsebin pravico do brezhibnega govornega in pisnega podajanja teh vsebin in sploh vrhunske jezikovne ponudbe v programih javnega medijskega servisa? Če to pravico imajo, kako to, da kot taka ni nikjer zapisana, se sprašuje varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev Ilinka Todorovski. Z njo smo se pogovarjali o jezikovni politiki na RTV Slovenija in odzivih javnosti.
Poutrinek, vzdejanjenje, vzigravanje, vživetven, to je le nekaj novih slovenskih izrazov, ki jih je ustvaril Branko Gradišnik ob prevajanju knjige Nancy McWilliams Psihoanalitična diagnostika. Zanjo je dobil Jermanovo nagrado Društva slovenskih književnih prevajalcev za najboljši prevod humanističnega besedila iz tujih jezikov v slovenščino. Z Brankom Gradišnikom smo se pogovarjali o izumljanju novih besed, dotaknili smo se bomo zanimivih primerov, kot je beseda multitasking, ki jo je naš gost prevedel v multretiranje.
Jezikovna različnost je podobno kot biotska raznovrstnost ogrožena. Okrog 97 odstotkov vseh ljudi govori le 4 odstotke obstoječih jezikov. Po ocenah Unesca naj bi jih do konca 21. stoletja izumrlo kar 90 odstotkov. Na svetu je sicer okrog 7000 jezikov, med katerimi jih je 500 tik pred izumrtjem, saj jih uporablja le nekaj govorcev. Slovenščina pa sodi po številu govorcev med le pet odstotkov vseh jezikov na svetu, ki imajo več kot dva milijona govorcev. Slovenščina torej, če jo primerjamo s tisočimi jezikov po svetu, ni majhen jezik in po mnogih kriterijih tudi ni ogrožen jezik. A vendar moramo biti pozorni. Še posebej občutljiva so področja visokega šolstva, gospodarstva in digitalnega okolja. Ob mednarodnem dnevu maternega jezika smo se o kriterijih ogroženosti jezikov pogovarjali z Vodjo službe za slovenski jezik na Ministrstvu za kulturo Simono Bergoč.
Zvonjenje jezikovno ponazarjamo z besedami bim, bam, bom. Podobno je tudi v drugih jezikih. Ker smo pri nas na tem področju izjemno ustvarjalni, imamo v slovarju zvonjenja in pritrkavanja kar 1035 gesel. Gostja oddaje je bila dr. Mojca Kovačič z Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU, soavtorica Slovarja zvonjenja in pritrkavanja.
Letos mineva 150 let od smrti Friderika Ireneja Barage, ki velja za »Trubarja severnoameriških Indijancev«. Napisal je prvo slovnico in slovar za Indijance iz plemen Ótava in Očípva ter prvo škofovsko okrožnico v jeziku severnoameriških Indijancev sploh. Napisal je prvo slovnico in slovar za Indijance iz plemen Ótava in Očípva ter prvo škofovsko okrožnico v jeziku severnoameriških Indijancev sploh. Indijanci so ga klicali Velika črna halja ali Mekatewikvanaie. Kot Prešernov in Slomškov sodobnik pa je sooblikoval tudi slovenski pripovedni jezik. Gosta oddaje sta bila jezikoslovka dr. Martina Orožen in arheolog dr. Marko Frelih (ponovitev oddaje).
"Lahko delovanje knjižnega jezika primerjamo s turnirskim sistemom tekmovanj? Le zelo od daleč, se mi zdi", je zapisal Marko Stabej v svoji novi knjigi Naj gre za jezik. Kako naj gre za jezik, nam je avtor povedal v oddaji, ki jo je pripravila Lucija Fatur.
Spletni portal Fran, ki ima 40 tisoč obiskov na dan, njegov urednik Kozma Ahačič pa je bil razglašen za Delovo osebnost leta 2017, je bil zavrnjen na razpisu Ministrstva za kulturo. Zavrnitev je odmevala tudi v javnosti, saj so bili na inštitutu šokirani, celo ogorčeni. Zakaj so bili tako negativno presenečeni, če pa imajo za portal Fran, kot zatrjujejo na Ministrstvu za kulturo, vse pogoje za kakovostno delovanje? V oddajo smo povabili predstavnike Inštituta za slovenski jezik in Ministrstva za kulturo.
Slovenski jezik v državni upravi ni na zavidljivi ravni. Predpisi, ki so objavljeni v Uradnem listu, imajo večkrat napake, te pa se nato zaradi citiranja širijo naprej. Zakaj je tako, smo se pogovarjali z Nevenko Gajšek iz Sektorja za prevajanje pri Generalnem sekretariatu Vlade Republike Slovenije.
Neoliberalizem je v kratkem času postal svetovna ideologija, ki pomembno oblikuje današnji čas in ne nazadnje vpliva tudi na jezik kot najpomembnejši element kulture in socializacije. O tem, kako se neoliberalna ideologija kaže v jezikovni rabi, se bomo med drugim v oddaji pogovarjali z mlado raziskovalko na Inštitutu za narodnostna vprašanja Sabino Zorčič. Vir foto: www.flickr.com
Deset finalistk za besedo leta 2017 so: anticepilec, arbitraža, drugi tir, evropski prvaki, kriptovaluta, krožno gospodarstvo, lažna novica, nadlegovanje, projektariat in sprava. Jutri se začenja glasovanje za zmagovalko, več o letošnjem izboru in o drugih besedah, ki niso prišle v finale, kot so besede konopljeglavec, demokratura in ključnik, pa v pogovoru s prof. dr. Markom Snojem, predstojnikom Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ki je sodeloval v komisiji za izbor besede leta 2017.
Pri oblikovanju slovenske samostojnosti in enotnosti izstopa v zgodovini jezik. Slovenščina je zgodovinsko bolj odločilna pri oblikovanju enotne slovenske identitete kot geografski položaj ali zgodovinska tradicija. Od Primoža Trubarja naprej se je začela vzpostavljati enotna nacionalna zavest, ki je temeljila predvsem na knjižnem jeziku. Zakaj je slovenščina za slovensko enotnost tako pomembna, smo se na državni praznik samostojnosti in enotnosti pogovarjali z akad. prof. dr. Jankom Kosom.
V tokratnih Jezikovnih pogovorih smo pred mikrofonom gostili enega najpomembnejših sodobnih ruskih jezikoslovcev, Vladimirja Aleksandroviča Plungjana, ki se znanstveno posveča slovnični tipologiji, korpusnemu jezikoslovju in teoriji verza. Plungjan je poleg tega tudi eden najpomembnejših raziskovalcev zahodnoafriških in kavkaških jezikov ter član tako ruske kakor evropske akademije znanosti in umetnosti. Kako akademik Plungjan pravzaprav spaja raziskave v polju čiste jezikoslovne teorije s preučevanjem konkretnih jezikov, smo preverjali v oddaji, ki jo je pripravila Goran Dekleva. foto: zapis na brezovem lubju, 13. stoletje, Novgorod, Rusija (Wikipedia)
Dve vrstici, komaj kaj več kot dvajset znakov, nekaj sekund branja – kaj vse je mogoče povedati v filmskem ali televizijskem podnaslovu; o tehniki podnaslovnega prevajanja pa tudi o položaju prevajalcev v tokratni oddaji Jezikovni pogovori. S predsednico Društva slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev Polono Mertelj se je pogovarjala Staša Grahek.
Neveljaven email naslov